 Besedilo
konvencije
Uradna različica besedila Ramsarske konvencije
je bila sprejeta z Uredbo
o ratifikaciji Konvencije o močvirjih, ki so mednarodnega
pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic
(Uradni list SFRJ 9/77), ter Aktom o notifikaciji
nasledstva nekdanje SFRJ (Uradni list RS – MP
9/92).
Zaradi sprememb besedila konvencije, ki so nastale
od takrat, ko jo je ratificirala nekdanja SFRJ,
in neustreznosti prevoda je v nadaljevanju naveden
popravljeni prevod konvencije, dopolnjen s spremembami
iz let 1982 in 1987. Novelirano in prečiščeno
neuradno slovensko besedilo,
ki ga tukaj povzemamo, bo v pomoč pri izvajanju
konvencije.
KONVENCIJA O MOKRIŠČIH,
KI SO MEDNARODNEGA POMENA, ZLASTI KOT HABITATI
VODNIH PTIC
Pogodbenice so se,
priznavajoč medsebojno odvisnost človeka in njegovega
okolja;
ob upoštevanju temeljnih ekoloških funkcij mokrišč
pri uravnavanju vodnega režima in kot habitatov
značilnega rastlinstva in živalstva, zlasti vodnih
ptic;
prepričane, da so mokrišča vir velike gospodarske,
kulturne, znanstvene in rekreacijske vrednosti,
katerih izgube ne bi bilo mogoče nadomestiti;
v želji, da bi zavrli poseganje v mokrišča in
njihovo izginjanje v sedanjosti in prihodnosti;
priznavajoč, da vodne ptice med svojimi sezonskimi
selitvami lahko prečkajo meje in jih moramo zato
šteti za mednarodni vir;
prepričane, da ohranitev mokrišč in njihovega
rastlinstva in živalstva lahko zagotovimo z združevanjem
dolgoročnih državnih politik in usklajenega mednarodnega
delovanja,
sporazumele o naslednjem:
1. ČLEN
1. Za namene te konvencije so mokrišča območja
močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega
ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo
ali tekočo vodo, ki je sladka, brakična ali slana,
vključno z območji morske vode, katere globina
pri oseki ne preseže šestih metrov.
2. Za namene te konvencije so vodne ptice vse
ptice, ki so ekološko odvisne od mokrišč.
2. ČLEN
1. Vsaka pogodbenica določi primerna mokrišča
na svojem ozemlju za uvrstitev na Seznam mokrišč
mednarodnega pomena (v nadaljnjem besedilu: Seznam),
ki ga hrani urad, ustanovljen na podlagi 8. člena.
Meje vsakega mokrišča morajo biti natančno opisane
in označene na zemljevidu in lahko vključujejo
obalna območja blizu mokrišč in otoke ali morska
vodna telesa, ki so ob oseki globlja od šestih
metrov in ležijo znotraj mokrišč, zlasti če so
pomembna kot habitati vodnih ptic.
2. Mokrišča za uvrstitev na Seznam naj se izberejo
na podlagi njihove mednarodne pomembnosti po ekoloških,
botaničnih, zooloških, limnoloških ali hidroloških
merilih.
Predvsem naj se uvrstijo tista mokrišča, ki so
v katerem koli letnem času mednarodno pomembna
za vodne ptice.
3. Uvrstitev mokrišča na Seznam ne vpliva na
izključne suverene pravice pogodbenice, na ozemlju
katere leži to mokrišče.
4. Vsaka pogodbenica ob podpisu te konvencije
ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji ali
pristopu, kot je določeno v 9. členu, določi vsaj
eno mokrišče za uvrstitev na Seznam.
5. Vsaka pogodbenica ima pravico dodati na Seznam
dodatna mokrišča, ki ležijo na njenem ozemlju,
razširiti meje tistih mokrišč, ki jih je že uvrstila
na Seznam, ali zaradi nujnih državnih interesov
zbrisati s Seznama mokrišče, ki ga je sama uvrstila
na Seznam, ali zožiti njegove meje. O vsaki taki
spremembi pogodbenica čim prej obvesti organizacijo
ali vlado, odgovorno, da opravlja stalne naloge
urada, kot so določene v 8. členu.
6. Vsaka pogodbenica upošteva svojo mednarodno
odgovornost za ohranitev, upravljanje in preudarno
rabo selitvenih populacij vodnih ptic, bodisi
kadar določa,katere podatke bo vključila na Seznam,
ali kadar uporabi pravico do spreminjanja podatkov
na Seznamu, ki se nanašajo na mokrišča na njenem
ozemlju.
3. ČLEN
1. Pogodbenice oblikujejo in izvajajo svoje načrtovanje,
tako da spodbujajo ohranitev na Seznam uvrščenih
mokrišč, in kolikor je mogoče, preudarno rabo
mokrišč na svojem ozemlju.
2. Vsaka pogodbenica poskrbi, da bo čim prej
obveščena, če se je zaradi tehnološkega razvoja,
onesnaževanja ali kakega drugega vpliva človeka
“ekološki značaj” katerega koli mokrišča na njenem
ozemlju, ki je uvrščeno na Seznam, spremenil,
se spreminja ali je verjetno, da se bo spremenil.
O takih spremembah mora nemudoma obvestiti organizacijo
ali vlado, odgovorno za stalne naloge urada, kot
so določene v 8. členu.
4. ČLEN
1. Vsaka pogodbenica spodbuja ohranitev mokrišč
in vodnih ptic, tako da ustanavlja naravne rezervate
na območju mokrišč ne glede na to, ali so ta uvrščena
na Seznam ali ne, in poskrbi, da so ustrezno nadzorovani.
2. Kadar pogodbenica zaradi nujnih državnih interesov
izbriše mokrišče s Seznama ali zoži meje mokrišča,
uvrščenega na Seznam, v največji možni meri nadomesti
kakršno koli izgubo mokriščnih virov, še posebej
pa naj ustanovi dodatne naravne rezervate za vodne
ptice in za varovanje izvornega habitata na istem
območju ali kje drugje, v sorazmerno enakem obsegu.
3. Pogodbenice spodbujajo raziskave in izmenjavo
podatkov ter literature, ki se nanašajo na mokrišča
in njihovo rastlinstvo in živalstvo.
4. Pogodbenice si prizadevajo z upravljanjem
povečati populacije vodnih ptic na ustreznih mokriščih.
5. Pogodbenice pospešujejo usposabljanje pristojnih
kadrov na področjih raziskav mokrišč, upravljanja
in nadzora.
5. ČLEN
1. Pogodbenice se med seboj posvetujejo o izvajanju
obveznosti, ki izhajajo iz konvencije, zlasti
kadar se
mokrišče razteza čez ozemlja dveh ali več pogodbenic
ali kadar si pogodbenice delijo vodni sistem.
Prav tako si prizadevajo uskladiti in podpreti
sedanjo in prihodnje politične usmeritve in predpise
za ohranjanje mokrišč ter njihovega rastlinstva
in živalstva.
6. ČLEN
1. Ustanovi se Konferenca pogodbenic, da bo spremljala
in spodbujala izvajanje konvencije. Urad iz prvega
odstavka 8. člena sklicuje redna zasedanja Konference
pogodbenic vsaj vsaka tri leta, če Konferenca
ne odloči drugače, in izredna zasedanja na pisno
zahtevo vsaj tretjine pogodbenic.
Na vsakem rednem zasedanju Konference pogodbenic
se določita čas in kraj naslednjega rednega zasedanja.
2. Konferenca pogodbenic je pristojna:
a. obravnavati uresničevanje te konvencije;
b. obravnavati dodatke k Seznamu in njegove spremembe;
c. proučiti informacije o spremembah “ekološkega
značaja” na Seznam uvrščenih mokrišč, pridobljene
v skladu z drugim odstavkom 3. člena;
d. dajati pogodbenicam splošna ali posebna priporočila
glede ohranjanja, upravljanja in preudarne rabe
mokrišč in njihovega rastlinstva in živalstva;
e. od ustreznih mednarodnih teles zahtevati, da
pripravijo poročila in statistične podatke o zadevah,
ki so v svojem bistvu mednarodne narave in vplivajo
na mokrišča.
f. sprejemati druga priporočila ali resolucije
za spodbujanje delovanja te konvencije.
3. Pogodbenice zagotovijo, da so odgovorni na
vseh ravneh upravljanja mokrišč obveščeni in upoštevajo
priporočila teh konferenc o ohranjanju, upravljanju
in preudarni rabi mokrišč ter njihovega rastlinstva
in živalstva.
4. Konferenca pogodbenic za vsako svoje zasedanje
sprejme poslovnik.
5. Konferenca pogodbenic določi in nadzoruje
finančna pravila te konvencije. Na vsakem rednem
zasedanju z dvotretjinsko večino prisotnih in
glasujočih pogodbenic sprejme proračun za naslednje
finančno obdobje.
6. Vsaka pogodbenica v proračun prispeva v skladu
z lestvico prispevkov, ki jo na rednem zasedanju
Konference pogodbenic soglasno sprejmejo prisotne
in glasujoče pogodbenice.
7. ČLEN
1. Na takih konferencah morajo biti med predstavniki
pogodbenic strokovnjaki za mokrišča ali vodne
ptice z
znanjem in izkušnjami, pridobljenimi na znanstvenem,
upravnem ali drugem ustreznem področju.
2. Vsaka pogodbenica, zastopana na konferenci,
ima en glas, priporočila, resolucije in odločitve
pa se sprejemajo z navadno večino prisotnih in
glasujočih pogodbenic, razen če s to konvencijo
ni drugače določeno.
8. ČLEN
1. Mednarodna zveza za ohranitev narave (IUCN
– International Union for Conservation of Nature
and
Natural Resources) opravlja stalne naloge urada
po tej konvenciji, dokler pogodbenice z dvotretjinsko
večino v ta namen ne imenujejo druge organizacije
ali vlade.
2. Stalne naloge urada so med drugim:
a. pomoč pri sklicevanju in organizaciji konferenc
po 6. členu;
b. vodenje Seznama mokrišč mednarodnega pomena
in zbiranje informacij pogodbenic o vseh dodatkih,
črtanjih, širjenjih in oženjih meja mokrišč, uvrščenih
na Seznam, pridobljenih v skladu s petim odstavkom
2. člena;
c. zbiranje informacij pogodbenic o vsaki spremembi
“ekološkega značaja” mokrišč, uvrščenih na Seznam,
pridobljenih v skladu z drugim odstavkom 3. člena;
d. pošiljanje obvestil o vseh spremembah Seznama
ali “ekološkega značaja” mokrišč, uvrščenih vanj,
vsem pogodbenicam ter zagotavljanje obravnave
teh zadev na naslednji konferenci;
e. seznanjanje pogodbenic, na katere se to nanaša,
s priporočili konferenc glede sprememb Seznama
ali sprememb “ekološkega značaja” mokrišč, uvrščenih
vanj.
9. ČLEN
1. Konvencija je na voljo za podpisovanje neomejen
čas.
2. Katera koli članica Združenih narodov ali
katere od specializiranih agencij te organizacije
ali Mednarodne agencije za jedrsko energijo in
članica Statuta Mednarodnega sodišča lahko postane
pogodbenica te konvencije:
a. s podpisom brez pridržka glede ratifikacije;
b. s podpisom s pogojem ratifikacije, ki mu sledi
ratifikacija;
c. s pristopom.
3. Ratifikacija in pristop postaneta veljavna
z deponiranjem listine o ratifikaciji ali pristopu
pri generalnem direktorju Organizacije Združenih
narodov za izobraževanje, znanost in kulturo –
UNESCO (v nadaljnjem besedilu: depozitar).
10. ČLEN
1. Ta konvencija začne veljati štiri mesece potem,
ko sedem držav pridobi status pogodbenice konvencije
v skladu z drugim odstavkom 9. člena.
2. Nato začne konvencija veljati za vsako pogodbenico
po štirih mesecih od dneva njenega podpisa brez
pridržka glede ratifikacije ali od dneva, ko je
deponirala listino o ratifikaciji ali pristopu.
10. BIS ČLEN
1. Konvencija se lahko spremeni na zasedanju
Konference pogodbenic, sklicanem v ta namen skladno
s tem členom.
2. Predlog za spremembo lahko da katera koli
pogodbenica.
3. Besedilo vsake predlagane spremembe in razlogi
zanjo se pošljejo organizaciji ali vladi, ki po
konvenciji opravlja stalne naloge urada (v nadaljnjem
besedilu: urad), ta pa jih takoj pošlje vsem pogodbenicam.
Kakršne koli pripombe k besedilu morajo pogodbenice
poslati uradu v treh mesecih od dneva, ko so besedilo
prejele od urada.
Urad takoj po zadnjem dnevu sprejemanja pripomb
vse pripombe, prejete do tega dneva, pošlje pogodbenicam.
4. Zasedanje pogodbenic za obravnavanje spremembe,
poslane v skladu s tretjim odstavkom, skliče urad
na pisno zahtevo tretjine pogodbenic. Urad se
o času in kraju zasedanja posvetuje s pogodbenicami.
5. Spremembe se sprejmejo z dvotretjinsko večino
prisotnih in glasujočih pogodbenic.
6. Sprejeta sprememba začne veljati za pogodbenice,
ki so jo sprejele, na prvi dan četrtega meseca,
ki sledi dnevu, ko sta dve tretjini pogodbenic
pri depozitarju deponirali listino o sprejetju.
Za vsako pogodbenico, ki listino o sprejetju deponira
po dnevu, ko sta tako listino deponirali dve tretjini
pogodbenic, začne sprememba veljati prvi dan četrtega
meseca, ki sledi dnevu, ko je ta pogodbenica deponirala
svojo listino o sprejetju.
11. ČLEN
Ta konvencija velja neomejen čas.
1. Ta konvencija velja neomejen čas.
2. Katera koli pogodbenica lahko po petih letih
od dneva, ko je zanjo konvencija začela veljati,
s pisnim obvestilom depozitarju konvencijo odpove.
Odpoved začne veljati štiri mesece po dnevu, ko
je depozitar prejel tako obvestilo.
12. ČLEN
1. Depozitar vse države, ki so podpisale konvencijo
ali k njej pristopile, čim prej obvesti o:
a. podpisih konvencije;
b. deponiranju listin o ratifikaciji te konvencije;
c. deponiranju listin o pristopu h konvenciji;
d. dnevu začetka veljavnosti te konvencije;
e. obvestilih o odpovedi te konvencije.
2. Ko ta konvencija začne veljati, jo depozitar
registrira pri Sekretariatu Združenih narodov
v skladu s 102. členom Ustanovne listine.
V potrditev navedenega so podpisani, ki so bili
za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Ramsarju 2. februarja 1971 v enem
izvirniku v angleškem, francoskem, nemškem in
ruskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako
verodostojna,* ki bo deponiran pri depozitarju,
ki bo točne prepise tega izvirnika poslal vsem
pogodbenicam.
*Na podlagi sklepne listine Konference za
sprejem protokola je depozitar v dogovoru z zainteresiranimi
vladami in ob pomoči urada za drugo Konferenco
pogodbenic pripravil uradne različice besedila
konvencije v arabskem, kitajskem in španskem jeziku.
|
