 |
|
 |
| |
|
|
| Cerkniško jezero |
|
|
|
|
|
| |
Cerkniško
jezero sodi v sistem kraških polj po katerih se
preteka Ljubljanica s takim ali drugačnim imenom.
Jezero nima nobenega površinskega odtoka in tako
vsa voda odteka izključno pod zemljo. Cerkniško
jezero je ponavadi pretežno suho poleti in pozno
pozimi, napolni pa se ob jesenskem deževju in
spomladanskem taljenju snega. Nastane torej v
deževnih obdobjih, ko sistem ponikev ni več sposoben
požirati velikih količin vode.
Jezero je znamenito po svojem podzemnem vodnem
sistemu, ki ga je prvi poskusil opisati že Valvasor
(1689). Na površini se kaže v številnih slikovitih
kraških pojavih, izvirih, bruhalnikih, estavelah,
ponorih in ponornih jamah. |
|
|
| |
| |
 |
Rakov
Škocjan je okrog 2 km dolga in
300m široka kraška dolina. Leži v severozahodnem
delu Notranjskega regijskega parka ob vznožju
Javornikov, na nadmorski višini med 500
in 510 m. Po njej teče reka Rak.
Cerkniško jezero in Rakov Škocjan sta povezana
z jamskima sistemoma Velike in Male Karlovice
(7307m) s strani Cerkniškega jezera in Zelških
jam (4749m) s strani Rakovega Škocjana.
Do popolne povezave med obema sistemoma
je neraziskanih le še okrog 50 m. Na več
mestih se je strop Zelških jam že udrl.
Pravzaprav je celotna dolina reke Rak nastala
tako, de se je udrl jamski strop. Tako sta
nastali največji geološki zanimivosti Rakovega
Škocjana Mali in Veliki naravni most. |
|
|
|
| |
| |
 |
Križna
jama je bila prvič opisana leta
1832. Poznana je predvsem po podzemnih jezerih
s sigastimi pregradami ter ostankih kosti
jamskih medvedov, ki so bili najdeni v tej
jami.
Jamo si je pod vodstvom jamarjev možno
ogledati po dogovoru vsak dan. Ogled prvega
suhega dela in vožnja s čolnom po prvem
jezeru je primerna tudi za večje skupine
do 30 ljudi. Vodni del si lahko ogledajo
samo manjše skupine. Več o jami in obisku
pa lahko zveste na spletnih straneh kjer
je Križna jama predstavljena.
|
|
|
|
| |
|
| |
| |
|
|
|
