2. MOKRIŠČA VZDRŽUJEJO NAS VSE
Za kaj gre?
Mokrišča zagotavljajo ogromno različnih ekosistemskih uslug, ki koristijo vsemu človeštvu, tako revnim kot bogatim, razvitim državam ali državam v razvoju, podeželju in mestom... Preskrba s hrano (z ribami, školjkami ali rastlinami, kot je riž) je očitna usluga, vendar je teh še mnogo več ... čiščenje vode, zaloga in oskrba s pitno vodo, blaženje poplav in zaščita obalnih območij pred neurji (to zagotavljajo npr. koralni grebeni, mangrove, slana močvirja), zbiranje naplavin uporabne za kurjavo in gradbeni material, poleg teh pa še druge usluge kot sta recikliranje nutrientov (hranil) in rekreacija – koristi, od katerih smo odvisni ne glede na to kje živimo.
Kaj dela Konvencija?
Ramsarska orodja pomagajo pri prepoznavanju uslug mokrišč, teh edinstvenih ekosistemov. Publikacije, kot sta: Ecosystems and Human Well-being: Wetlands and Water Synthesis report in The Ramsar Secretariat's fact sheets on Wetland Ecosystem Services, predstavljajo orodje za ljudi, ki delajo z in za mokrišča, s katerimi lahko širšemu krogu ljudi razložijo potrebo po varstvu in ohranjanju mokrišč zaradi njihove vloge pri vzdrževanju življenja ljudi.
Kaj je naslednji potreben korak?
Več usklajenega dela na osveščanju in izobraževanju ljudi o vrednosti mokrišč in vseh njihovih uslug na državnem nivoju z namenom prepričati širšo javnost in posameznike, ki sprejemajo odločitve, kaj bomo izgubili v primeru, da za mokrišča ne bomo skrbeli.
3. PREUDARNA RABA MOKRIŠČ TUKAJ IN ZDAJ
Za kaj gre?
Ramsarski koncept preudarne rabe velja za vsa mokrišča in vodne vire na območjih držav podpisnic in ne le za Ramsarska območja. Preudarna ali trajnostna raba je namreč odločilna pri tem, da mokriščem omogočimo, da bodo svojo vlogo pri vzdrževanju biotske pestrosti in dobrobiti človeka lahko še naprej opravljala v popolnosti.
Kaj dela Konvencija?
Ramsarski sekretariat nudi Državam podpisnicam pomoč pri uveljavljanju preudarne rabe z:
- zagotavljanjem znanja s pomočjo ramsarskih tehničnih strokovnjakov in njihove povezanosti ter preko zunanjih svetovalcev,
- izdelavo dostopnih smernic, sprejetih s strani Konvencije, za številne vidike varstva in preudarne rabe mokrišč,
- zagotavljanjem materialnih sredstev preko fundacij Ramsar Small Grants Fund, Wetlands for the Future in Swiss Grant for Africa ter z iskanjem neodvisnih finančnih virov za izvajanje projektov preudarne rabe.
Kaj je naslednji potreben korak?
- Sprejetje državne politike o mokriščih, ki bo upoštevala revizijo obstoječe zakonodaje in zakonskih sporazumov in s katero se bo dalo urejati zadeve povezane z mokrišči (bodisi kot neodvisen politični instrument bodisi kot del državnih okoljskih akcijskih načrtov, državnih strategij za ohranjanje biodiverzitete ali drugih narodnih strateških načrtov),
- razvoj programov za inventarizacijo mokrišč, njihov monitoring in raziskovanje ter za usposabljanje, šolanje in osveščanje ljudi o pomenu mokrišč,
- izvedba akcij na območjih mokrišč in razvoj enotnih načrtov upravljanja, ki bodo zajeli vse vidike mokrišč in odnose mokrišč s svojimi vplivnimi območji.
4. MOKRIŠČA – VROČE TOČKE BIODIVERZITETE
Za kaj gre?
Mnoga mokrišča se ponašajo z veliko biotsko pestrostjo in številne vrste rastlin in živali je vezanih na mokrišča – brez mokrišč ne morejo preživeti. Koralni grebeni so biotsko najbolj pestra mokrišča, pogosto jim pravimo morski pragozdovi. Čeprav celinska močvirja pokrivajo veliko manjšo površino od oceanov, pa tu kar živi 30 % vseh znanih vrst rib. Prav ta velika biodiverziteta omogoča mnoge ekosistemske usluge, ki jih mokrišča nudijo. Vendar pa so na mokrišča vezane vrste močno ogrožene, pogosto še bolj kot njihove kopenske vrstnice ... največje grožnje predstavljajo spreminjanje življenjskega prostora (z izsuševanjem in preoblikovanjem), onesnaževanje in prekomerno izkoriščanje, pa tudi invazivne tujerodne vrste in podnebne spremembe.
Kaj dela Konvencija?
Ramsarska območja so opredeljena glede na devet kriterijev – osem od teh so biodiverzitetni kriteriji, ki poudarjajo pomen, ki ga Konvencija namenja vzdrževanju te pestrosti z imenovanjem in obnavljanjem mokrišč. Konvencija prav tako zagotavlja orodja, ki služijo vzpostavljanju povezav med biodiverziteto in uslugami ekosistema kot so ribe, plodovi, les, zdravila ipd., od katerih so odvisni ljudje.
Kaj je naslednji potreben korak?
Primerno načrtovanje rabe tal z namenom, kar se da zmanjšati degradacijo in izgubo mokrišč, in pospešiti obnovo mokrišč. Več imenovanj Ramsarskih območij in primerno upravljanje z njimi, pa bo pomagalo zagotoviti biodiverziteto mokrišč v prihodnosti.
5. MOKRIŠČA ZA VODO IN VODA ZA MOKRIŠČA
Za kaj gre?
Mokrišča imajo ključno vlogo v globalnem kroženju vode. Ko dež pade na kopno lahko hitro izhlapi, steče v tla in konča v podtalnici. Lahko pa na površju ostane in skozi naša mokrišča – potoke, reke in jezera, sčasoma pride do oceanov. Na tej poti vodo porabljamo tudi za vzdrževanje potreb gospodinjstev, kmetijstva in industrije. Mokrišča tako predstavljajo dobavitelje vode, ki vodo procesirajo in čistijo. Obenem pa so mokrišča tudi odjemalci vode, saj za vzdrževanje njihovega naravnega delovanja, ki nam zagotavlja oskrbo z vodo (da o številnih uslugah in proizvodih, ki jih zdravo mokrišče nudi človeku sploh ne govorimo) tudi v prihodnje, potrebujejo določen vložek vode.
Kaj dela Konvencija?
Gospodarjenje s pitno vodo za ljudi in za mokrišča je en od najpomembnejših izzivov Konvencije, še posebno v času, ko so zahteve po vodi vse večje, obenem pa zaradi prekomernega črpanja zaloge vode kopnijo. Ramsar jasno predstavlja mokrišča kot naravno vodno infrastrukturo: mokrišča kot dobavitelji pitne vode. Za ohranjanje funkcije dobaviteljev, pa mokrišča vodo tudi potrebujejo. Zato se Konvencija zavzema za načrtovanje in upravljanje z vodo v merilu vodoprispevnih območij in se zavzema za dodelitev zadostne količine vode, količine, ki omogoča vzdrževanje mokrišč in njihovih uslug.
Kaj je naslednji potreben korak?
Ker z vodo pogosto upravljajo drugi sektorji, pomeni osveščanje upravljavcev in ljudi, ki sprejemajo odločitve, nenehen izziv za ljudi, ki se borijo za varstvo mokrišč. Pomembno je namreč, da se upravljavci zavedajo vloge mokrišč v oskrbi z vodo in hkratne potrebe mokrišč po tej neprecenljivi tekočini.
6. SVETOVNO OMREŽJE MOKRIŠČ PREŽIVLJA LJUDI IN VZDRŽUJE OKOLJE
Za kaj gre?
Glavna obveza držav podpisnic Ramsarske konvencije je identifikacija in uvrstitev primernih mokrišč na Seznam mokrišč mednarodnega pomena (ali Ramsarska območja). Države podpisnice so se obvezale, da bodo zagotovile ohranjanje in preudarno oz. trajnostno rabo Ramsarskih območij z namenom dolgoročnega vzdrževanja vseh koristi, ki jih mokrišča ponujajo ljudem (npr. vir dohodka, zdravje, kultura) in okolju (npr. vzdrževanje biodiverzitete). Trenutno je na Zemlji več kot 1900 Ramsarskih območij, ki skupaj pokrivajo preko 1 860 000 kvadratnih kilometrov, in tako predstavljajo največjo mrežo zavarovanih območij na svetu.
Kaj dela Konvencija?
- Zagotavlja strateški okvir za imenovanje Ramsarskih območij, tako da lahko vsaka država podpisnica sestavi seznam mokrišč na svojem ozemlju, ki so potrebni varovanja, s posebnim poudarkom na tipih mokrišč, ki so na Ramsarskem seznamu slabo zastopani. Poleg tega Konvencija zagotavlja smernice za varstvo, upravljanje in preudarno rabo teh območij ter zagotavlja, da so informacije o Ramsarskih območjih dostopne vsem.
- Konvencija ima razvit mehanizem za pomoč Državam podpisnicam z ogroženimi Ramsarskimi območji. Na ta območja pošlje strokovnjake, ki pripravijo predloge za rešitev nastalih težav.
Kaj je naslednji potreben korak?
- Pridobiti podporo lokalnih skupnosti za imenovanje in upravljanje bodočih Ramsarskih območij, saj so izkušnje pokazale, da imajo prav območja s tako podporo večjo možnost za uspešno ohranjanje.
- Ko države pridobivajo izkušnje o učinkovitem varstvu in upravljanju svojih Ramsarskih območij, je izboljšanje povezav med upravljavci teh območij ključnega pomena za izmenjavo informacij o dobri praksi.
7. MOKRIŠČA SO DEL KROŽENJA OGLJIKA – NE UNIČIMO JIH
Za kaj gre?
Mokrišča imajo ključno vlogo v ogljikovem ciklu in s tem pri blaženju podnebnih sprememb. Prav tako omogočajo ljudem, da se na podnebne spremembe prilagodijo. Šotišča pokrivajo le 3 do 4 % površine kopnega, a so izjemno pomemben ponor ogljika, saj zadržujejo med 25 in 30 % ogljika prisotnega v kopenskih ekosistemih, kar je dvakrat več kot vsi gozdovi na svetu skupaj! Zato je njihovo izsuševanje in spreminjanje v drugo rabo pomemben vir izpustov ogljika. Vedno več novih spoznanj daje dokaze, da tudi druga mokrišča, predvsem mangrove in slana močvirja, delujejo kot pomembna skladišča ogljika.
Kaj dela Konvencija?
Ramsarska resolucija o podnebnih spremembah in mokriščih (Ramsar's Resolution on Climate change and wetlands) predstavlja obsežen vir informacij o možnih negativnih vplivih teh sprememb na mokrišča in predlaga celo vrsto prilagoditev in možnosti za omilitev teh vplivov na mokriščne ekosisteme. Ramsar skupaj z Danone Fund for Nature partnership, Danone Group in IUCN (Mednarodna zveza za varstvo narave) razvija mehanizme za financiranje nadomestil za zmanjšanje ali izravnavo izpustov toplogrednih plinov preko projektov obnove mokrišč. Izdelek se bo skladal z načeli in prakso Ramsarske konvencije in se lahko dokaže kot dragoceno orodje pri obnovi šotišč, mangrov, najbrž pa tudi ostalih mokrišč.
Kaj je naslednji potreben korak?
Vzdrževanje nedotaknjenih mokrišč, ki lahko skladiščijo velike količine ogljika je nujno! Prav tako je nujna obnova degradiranih mokrišč, posebno tistih, ki delujejo kot skladišča ogljika in lahko pomagajo ljudem pri prilagajanju podnebnim spremembam.
8. MOKRIŠČA IN URBANIZACIJA
Za kaj gre?
Ustanavljanje naselij, mest in urbanih centrov, je vse od zore civilizacij odvisno od mokrišč. Ta so človeški družbi tradicionalno zagotavljala življenjsko pomembne dobrine, med njimi zaščito pred naravnimi nevarnostmi, transport, hrano in pitno vodo. Danes večina ljudi živi v urbanih naseljih, poleg tega se ljudje s podeželja množično selijo v mesta, kar je še posebej izrazito v državah v razvoju.
Številne človekove dejavnosti sedaj ogrožajo mokrišča v urbanih območjih. Glavne grožnje predstavljajo izguba življenjskega prostora (habitata) in s tem izumiranje vrst, onesnaženje vode, krčenje virov vode in prispevanje h globalnim podnebnim spremembam. Ti vplivi spreminjajo mokriščne ekosisteme tako znotraj meja mesta, kot tudi na precejšnjih razdaljah po toku navzgor in navzdol.
Kaj dela Konvencija?
V skladu z nedavno nastalo Ramsarsko resolucijo o mokriščih in urbanizaciji (Ramsar Resolution on Wetlands and urbanization) se Konvencija povezuje z vrsto ključnih organizacij, kot je UN-HABITAT in Konvencija o biotski pestrosti (Convention on Biological Diversity), z namenom razviti smernice za trajnostno upravljanje mokrišč v mestnem in obmestnih območjih.
Kaj je naslednji potreben korak?
Konvencija bo nadaljevala z razvojem smernic v sodelovanju z ostalimi ključnimi akterji urbanih okolij in te informacije razširjala širši javnosti, med njimi tudi urbanistom in upravljavcem mest. Velik poudarek je potrebno dati spreminjanju njihove miselnosti in pogleda na mokrišča, saj morajo mokrišča v prihodnje veljati za ključnega dobavitelja rešitev v mestnih okoljih.
9. SKUPNA SKRB ZA MOKRIŠČA JE NUJNA
Za kaj gre?
Gospodarjenje z viri pitne vode postane še bolj zahtevno v primerih, ko mokrišča in njihova prispevna območja ležijo na območju različnih držav. 145 držav, ki so dom več kot 40 % svetovnega prebivalstva, si vodozbirna območja rek deli vsaj še z enim narodom. Za nekatere od teh držav je ta izziv ogromen. Mogočna Donava, na primer, teče skozi 18 evropskih držav; Mekong, Nil in številne druge pa so del več kot desetih držav. Ker 260 mednarodnih porečij predstavlja 60 % vse svetovne tekoče vode, je krepitev zavedanja o vrednosti skupne skrbi za te vodne vire bistvenega pomena za boljši jutri.
Kaj dela Konvencija?
Ramsar poudarja potrebo po upravljanju mokrišč na nivoju njihovega vodozbirnega območja, saj je samo tak pristop smiseln s hidrološkega in ekološkega vidika. Zato Konvencija državam zagotavlja potrebno orodje za doseganje takega načina upravljanja. Ramsar taka mokrišča uradno naslovi Transboundary Ramsar Sites (Čezmejna Ramsarska območja), države, ki si tako območje delita, pa sta ga nato dolžni po usklajeni poti skupaj upravljati. Danes se Ramsar ponaša s 16 čezmejnimi območji, mnogo več pa jih je pravkar v obravnavi.
Kaj je naslednji potreben korak?
Trenutni seznam Čezmejnih Ramsarskih območij, ki vključuje reke, jezera, morske obale, šotna barja in kraške vodonose (povezava do seznama), se da enostavno razširiti, saj se razumevanje morebitnih prednosti tesnejšega sodelovanja na takih območjih in na vodozbirnih območjih po vsem svetu veča. Poleg tega nadaljnje delo lajšajo izkušnje pridobljene s prejšnjimi čezmejnimi projekti.
10. ZDRAVA MOKRIŠČA POMENIJO ZDRAVE LJUDI IN TRAJNI DOHODEK
Za kaj gre?
Zdrava mokrišča, pomenijo zdrave ljudi in obratno. Mokrišča degradirana zaradi človekovih dejavnosti, ki zmanjšujejo kakovost in dostopnost vode imajo pogosto zmanjšano sposobnost zagotavljanja t.i. uslug ekosistema. To pa lahko neposredno in posredno prizadene zdravje ljudi, ki se kaže kot posledica zmanjšanja produkcije hrane in ostalih prihodkov lokalnega prebivalstva. Degradacija mokrišč lahko pripelje do izbruhov epidemij nalezljivih bolezni, med drugimi tudi do ponovnega pojava bolezni vezanih na vodo. Degradacija lahko vodi do izginjanja močvirskih rastlin in živali z zdravilnimi lastnostmi ali s posebnim pomenom za lokalno prebivalstvo.
Kaj dela Konvencija?
Z dvema resolucijama, sprejetima leta 2008, Mokrišča in zdravje ljudi (Wetlands and human health) ter Mokrišča in zmanjševanje revščine (Wetlands and poverty reduction) Konvencija zagotavlja ključne člene za razumevanje odnosov med naravnim delovanjem mokrišč in zdravjem ljudi.
Kaj je naslednji potreben korak?
Zdaj je čas, da se v vseh državah sektor, ki se ukvarja z mokrišči, poveže s svojimi kolegi iz zdravstvenega sektorja, zato da bo tudi zdravstvo razumelo in doumelo potrebo po zdravih mokriščih in bo, kot način varovanja zdravja ljudi, podpiralo tako preudarno rabo obstoječih mokrišč, kot tudi obnovo degradiranih mokrišč.
11. MOKRIŠČA IN INDUSTRIJA – ZA KAJ GRE?
Za kaj gre?
Ekonomski, industrijski in energetski razvoj vodijo v povečevanje globalne potrebe po virih, tudi neobnovljivih, kot so nafta, zemeljski plin, premog, minerali, pesek, prod in šota. Vsako črpanje, naj bo obrtniško ali velikopotezno, ima lahko v primeru neprimernega načrtovanja in izvedbe negativen vpliv na mokrišča in na usluge teh ekosistemov. Mokrišča so še posebej občutljiva, saj številne metode pridobivanja neobnovljivih virov temeljijo na veliki porabi, kar lahko vpliva na dostopnost vode za delovanje mokrišč, hkrati pa v mnogih od teh procesov nastajajo strupene snovi, ki onesnažujejo površinsko in talno vodo v in okoli mokrišč.
Kaj dela Konvencija?
- Resolucije, ki so jih podpisniki sprejeli poudarjajo pomen uravnovešenega načrtovanja in uporabo smernic Ramsarske konvencije (Environmental Impact Assessment in Strategic Environmental Assessment).
- Številne nedavne Ramsarske svetovalne misije (Ramsar Advisory Missions) so se osredotočile na vplive predlaganih rudarskih projektov in drugih projektov izkoriščanja zemeljskih dobrin. Poročila teh misij pa zdaj predstavljajo dragocen vir znanja in vpogled v načine za doseganje ravnovesja med kratkoročnimi ekonomskimi načrti in dolgoročno potrebo po varovanju mokrišč.
Kaj je naslednji potreben korak?
Vse faze projektov črpanja in izkoriščanja zemeljskih dobrin (od raziskav, do izvajanja in zaključka obratovanja) morajo vključevati preudarno politiko in načrtovanje. Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju primernega dolgoročnega upravljanja po končanju teh projektov. Zavedati pa se moramo, da je učinkovito izvajanje odvisno na učinkovitem nadzoru projekta tako s strani nadzornika kot s strani industrije.
12. MOKRIŠČA, ODDIH IN TURIZEM – ZAJAMITE POLNA PLJUČA SVEŽEGA ZRAKA
Za kaj gre?
Mokrišča so zaradi svoje naravne lepote in velike biodiverzitete idealne turistične točke. Prihodki od turizma so lahko precejšnji in lahko zagotavljajo boljše življenje tako na lokalnem kot na državnem nivoju. Poleg tega mokrišča zagotavljajo tudi druge usluge, na primer pitno vodo, hrano, čiščenje vode, omejevanje erozije ipd., kar koristi turistom in turistični infrastrukturi. Turizem torej lahko ustvari znaten prihodek za lokalno skupnost in državo, tako npr. The Broads – največje mokrišče v Veliki Britaniji zagotavlja zaposlitev, ki ustreza 3000 delovnim mestom s polnim delovnim časom; veliki avstralski koralni greben (Great Barrier Reef) letno obišče več kot 1,6 milijona ljudi, kar pomeni prihodek preko 1 milijarde avstralskih dolarjev... Pozorni pa moramo biti na dejstvo, da velike kratkoročne ekonomske koristi pogosto pomenijo dolgoročne težave za mokrišča.
Kaj dela Konvencija?
Konvencija je s Svetovno turistično organizacijo ZN (UN World Tourism Organization) podpisala obojestranski dogovor o medsebojni odvisnosti in povezanosti med turizmom in trajnostnim gospodarjenjem z mokrišči. Tako so danes v teku skupni projekti teh dveh organizacij, ki promovirajo trajnostni turizem na mokriščih in obenem predstavljajo velik potencial za združevanje znanj za pospeševanje preudarnega gospodarjenja z mokrišči. Mednarodni dan mokrišč (World Wetlands Day) 2012 bo posvečen mokriščem in turizmu; istega leta bo potekalo tudi enajsto srečanje članic Ramsarja, kjer bo glavna tema pogovora enaka. Tako se bo trajnostni turizem trdno usidral na dnevnem redu Ramsarja.
Kaj je naslednji potreben korak?
Izdelava in razširitev jasnih smernic za načrtovanje in upravljanje turizma na in v okolici mokrišč z namenom, kar se da zmanjšati negativen vpliv turizma na mokrišča na nivoju njihovih vodozbirnih območij. Na Ramsarjevem COP11 nameravamo sprejeti resolucijo o trajnostnem turizmu in mokriščih ter na ta način zagotoviti uporabno orodje za pomoč državam pri upravljanju z njihovim turizmom. |
