Barrage de Bagre pokriva 36793 ha v regijah Centre-Est in Centre-Sud. Jez stoji na reki Nakambé, v jugovzhodnem delu države, varovano območje pa predstavlja stalno umetno jezero. Poglavitne vloge tega območja so ohranjanje biodiverzitete, zaščita pred erozijo in neurji, zadrževanje hranil in polnjenje zalog talne vode. Ogrožene vrste, ki tu živijo so povodni konj, krokodili in različne vrste rastlin. Prisoten je tudi velik delež domorodnih vrst rib, dvoživk in fito- ter zooplanktona. Ptic in sesalcev pa je razmeroma malo. Rečna slepota je glavni razlog, da je na območju še razvita gozdnata savana, saj je ta bolezen, ki jo povzroča vrsta gliste, prenaša pa vrsta muhe, povzročila preseljevanje prebivalstva. Ljudje se preživljajo z ribolovom, zbiranjem drv in vode, gojenjem riža in rejo živali ter s proizvodnjo elektrike. Glavni razlogi za zaskrbljenost pa so povečan pritisk prebivalstva na naravne vire in pomanjkanje upravljanja z njimi ter bolezni povezane z vodo.
Barage de la Kompienga leži v regijah Est in Centre-Est in pokriva 16916 ha. To območje na vzhodu države obsega stalno sladkovodno jezero, jez z akumulacijo in namakalne sisteme. Jez je omogočil lažje preživetje ljudi, saj se ti zdaj lahko ukvarjajo z ribolovom, poljedelstvom in živinorejo, prav tako pa zagotavlja ugodne življenjske pogoje za kopico rastlinskih in živalskih vrst. Globalnega varstva so deležni nilski krokodil, povodni konj, lev in pavji žerjav (Balearica pavonina). Omeniti velja ogrožene rastline, npr. Khaya senegalensis in Damaliscus lunatus. Na območju se zadržuje preko 20000 vodnih ptic, od tega vsaj 7000 pobrežnikov in 15000 plojkokljunov. Območje pa ogrožata visoka stopnja erozije in evtrofikacija, ki sta posledica živinoreje in gojenja bombaža. Načrt upravljanja so izdelali že leta 2005, a ga še ne izvajajo.
Barrage de la Tapoa predstavlja 3419 ha veliko območje v regiji Est. Jez Tapoa, ki so ga zgradili leta 1961 na presihajoči reki Tapoa, je glavni vodni zbiralnik v regiji in omogoča življenje raznoliki flori in favni ter delo in prihodek domačinom. Območje je pomembno kot drstišče številnih vrst rib, npr. Oreochromis niloticus, Sarotherodon galilaeus, Lates niloticus in Hyperopisus bebe. Ljudje se tu v glavnem ukvarjajo s poljedelstvom, ribolovom, živinorejo, sadjarstvom in zelenjadarstvom. Zaradi zmožnosti zadrževanja velikih količin vode je jez izredno pomemben za polnjenje zalog talne vode in preprečevanje poplav. Vendar pa je območje izpostavljeno tudi različnim grožnjam, kot so odlaganje mulja, prelov rib, prekomerna paša in požari. Načrta upravljanja z območjem še ni, se pa na območju izvajajo nekateri naravovarstveni ukrepi, predvsem omejevanje ribolova in izkoriščanja gozdnih virov.
Cône d'épandage de Banh se na 10003 ha razteza v regiji Nord. Za območje, ki meji na Mali, so značilna predvsem periodična vodna telesa, tako reke kot jezera. Tu pa so prisotna tudi „umetna” močvirja, npr. sezonsko poplavljena kmetijska območja in zadrževalniki vode. Ta predel pravzaprav predstavlja občasno vodno telo, ki ob začetku sušne sezone ponikne.
Območje nudi zavetje mnogim vrstam ptic selivk, vendar jim spreminjanje ekosistema zaradi podnebnih sprememb in antropozoogeni vpliv predstavljata veliko grožnjo. Podnebne spremembe opazno zmanjšujejo naravne vire, obenem pa večajo število poplav in tako v splošnem znižujejo biodiverziteto. Poljedelstvu je namenjenih 30 % zavarovanega ozemlja. Prst z nizko kapaciteto zadrževanja vode je bogata s hranili, a hkrati občutljiva. Na območju domačini še lovijo ribe na tradicionalni način in se ukvarjajo z živinorejo. Na okolje pa močno vpliva tudi hitra rast prebivalstva, grožnjo predstavlja predvsem pretirana paša in razmah poljedelstva ter porab lesa.
Forêt Galerie de Léra (Nan, Tchèfoun) je 451 ha veliko ozemlje v regiji Cascades. Gre za območje s presihajočo reko in poplavnim gozdom, ki ga sestavljajo listopadna drevesa in drevesne vrste, ki liste občasno odvržejo. Med mnogimi rastlinskimi vrstami, ki tu uspevajo, najdemo tudi vrsti Cola cordifolia in Berlinia grandiflora. Tu cveti tudi Nervilia umbrosa, endemna vrsta orhideje. Med živalmi pozornost naravovarstvenikov vzbujata predvsem nilski krokodil in antilopa kob. Območje pa ni pomembno le za ohranjanje velike biotske raznolikosti, ampak tudi za vzdrževanje nivoja talne vode, preprečevanje poplav in zaščito pred neurji ter za vzdrževanje mikroklimatskih razmer. Ugodne razmere domačinom omogočajo pridelavo indijskih oreškov in drugih pridelkov. Lov in pašo pa so lokalne skupnosti na tem območju prepovedale. Grožnjo temu območju predstavljajo predvsem zasipavanje z muljem, ki je posledica dejavnosti na višje ležečem pritoku, krivolov in rast števila prebivalcev.
La Forêt Classée et Réserve Partielle de Faune Comoé-Léraba je prehodno območje med savano in pragozdom, pokriva 124500 ha in predstavlja naravno mejo s Slonokoščeno obalo v regiji Cascades. Za to ozemlje so značilne stalne reke in občasna sladkovodna močvirja. Tu živijo mnoge ogrožene živalske vrste, npr. gepard, lev in afriški slon. Območje pa se spogleduje s krizo na Slonokoščeni obali in prisotnostjo vojske.
Na območju je razvit strnjeni sušni gozd, grmičasta savana in obsežna travišča. Glavne hidrološke vrednosti tega ozemlja predstavljajo obnova zalog talne vode, uravnavanje poplav, vzdrževanje mikroklim, zadrževanje hranil in zaščita pred neurji. Na območju se preživljajo predvsem z lovom in ribolovom ter turizmom. Kljub izdelanemu načrtu upravljanja, je ozemlje izpostavljeno različnim grožnjam. Velik vpliv na okolje imajo nelegalno izkoriščanje naravnih virov, predvsem zbiranje lesa, krivolov in onesnaženje voda.
La Vallée du Sourou leži v regiji Boucle du Mouhoun in pokriva 20926 ha in predstavlja Mednarodno pomembno območje za ptice (IBA). Sourou je pritok Črne Volte, največje reke v Burkina Faso. Nahaja se v sudansko-gvinejski regiji, kjer vode pogosto primanjkuje. Tako je bistvenega pomena za preživetje nekaterih ogroženih vrst, npr. povodnega konja, opice vervetke (Chlorocebus pygerythrus) in afriškega mahagonija (skupno ime za drevesa iz različnih družin). Ker se na območju zadržujejo najštevilčnejše jate vodnih ptic, predvsem plojkokljunov, v državi, je območje razglašeno za IBA. Gre za največji rezervoar vode v regiji, ki vzdržuje nivo talne vode in temperaturo okolja ter tako omogoča gojenje nekaterih kulturnih rastlin, npr. koruze, riža in čebule. Z večanjem človeške populacije pa se povečuje pritisk na razpoložljive naravne vire, tako prihaja do pretirane sečnje in onesnaženja vode zaradi prevelikega vnosa gnojil in namakanja.
Lac Bamb se nahaja v regiji Centre-Nord. Obsega 2693 ha in predstavlja enega glavnih vodnih virov te regije. To jezero je posebej pomembno kot življenjski prostor nilskega krokodila in divjih zajcev, ki tu najdejo zavetje pred polpuščavskim podnebjem značilnim za provinco. Tu živi tudi več vrst rib, med drugimi tudi Schilbe mystus, ki jo ogroža usedanje mulja in pretiran ribolov. Območje omogoča lokalnemu prebivalstvu preživljanje z ribogojstvom, živinorejo in poljedelstvom. Predstavlja pa tudi pomemben člen v hidrološkem ciklu, saj ustvarja in vzdržuje posebne mikroklimatske razmere znotraj sušnega Sahela, omogoča obnovo zalog talne vode in utrjevanje bregov ter preprečuje poplave. Glavno grožnjo območju pa predstavlja zasipavanje jezera z muljem.
Lac de Tingrela je stalno celinsko jezero v regiji Cascades, na zahodu države. Pokriva 494 ha in predstavlja pomembno zatočišče pestremu rastlinskemu in živalskemu svetu. Tu lahko najdemo stotine povodnih konjev in trave kot sta Andropogon africanus in Vetiveria senegalensis. Tu se drstijo tudi razne vrste rib, npr. Clarias gariepinus, Lates niloticus in Heterotis niloticus. Jezero igra glavno vlogo pri obnavljanju zalog talne vode, kontroli poplav in zadrževanju hranilnih snovi. Vzpostavlja in vzdržuje mikroklimatske razmere na tem območju in s tem omogoča življenje lokalnemu prebivalstvu. Ti se ukvarjajo s turizmom, gojenjem koruze, riža, manga in guave. Grožnjo temu ekosistemu predstavljata dezertifikacija, ki jo povzroča predvsem pretirana pašnja, in onesnaževanje z anorganskimi gnojili ter zasipavanje zaradi sedimentacije.
Lac Dem pokriva 1354 ha v regiji Centre-Nord. Za to območje so značilna stalna celinska jezera in presihajoči vodotoki. Povečan človeški vpliv in učinki podnebnih sprememb so povzročili izumrtje lovnih živali. Prelov pa ogroža preživetje somičev, krapov in sardel, ki tu živijo. V sušnih obdobjih predstavlja jezero pomembno pribežališče številnim živalim, še posebej pticam selivkam. Tudi to območje je pomembno pri vzdrževanju lokalne mikroklime, obnovi zalog talne vode, kontroli poplav, utrjevanju bregov in zaščiti pred neurji. Ljudje se tu preživljajo večinoma s poljedelstvom in živinorejo. Glavne grožnje temu območju pa predstavljajo prekomerna paša in erozija zaradi živine, uporaba pesticidov, gradnja jezov, ki vodi k zasipavanju z muljem, in prekomerno črpanje vode. Načrt upravljanja, ki so ga pripravili leta 2007, se že izvaja. Za območje je še značilno obredno žrtvovanje jezerskim božanstvom, ki nato omogočijo izkoriščanje naravnih dobrin.
Lac Higa se nahaja v regiji Sahel. Obsega 1514 ha ob reki Yali na severovzhodu države. Na območju so razvita stalna celinska jezera, nekaj občasnih vodotokov in vodnih zadrževalnikov. Lokalnemu prebivalstvu to območje predstavlja vir zaslužka, ukvarjajo se s kmetijstvom in ribolovom. Njihov način gospodarjenja pa omogoča razvoj in delovanje ekosistema, ki vključuje raznoliko rastlinstvo in živalstvo.
V Burkina Faso je znanih 121 vrst rib, od teh jih na območju Lac Higa živi 27. Od 133 vrst ptic, ki se zadržujejo na tem območju, so tri uvrščene na seznam ogroženih vrst. Tu gnezdijo različne vodne ptice, npr. pelikani, race in žerjavi.
Tudi to območje je pomembno za obnovo zalog talne vode, preprečevanje poplav, zadrževanje hranil in sedimentov, zaščito pred poplavami in vzdrževanje mikroklime. Trajnostno rabo virov na območju ogroža intenziviranje poljedelstva in živinoreje, ki povečujeta erozijo in zamuljenost jezera.
Réserve Totale de Faune d'Arly (Parc National d'Arly) je s 134239 ha največje med novimi ramsarskimi območji v Burkina Faso. Leži v regiji Est. Območje se nadaljuje v Narodni park Pendjari v državi Benin. Tako veliko ozemlje so zavarovali zaradi izjemno bogatega živalskega sveta in enkratne pokrajine. Na območju živijo mnogi ogroženi sesalci, npr. gepardi, levi in afriški sloni, tu najdemo tudi ogrožene plazilce in rastline. Pester je tudi ptičji živelj. Tu se hrani in razmnožuje več vrst čapelj, štorkelj in rac.
Vendar pa človeška prisotnost pomeni tudi različne težave in grožnje temu območju. Park namreč privlači številne turiste in športne ribiče, pa tudi raziskovalce. Črni lov in povečan obisk turistov imata velik vpliv predvsem na edinstveno razmnoževalno kolonijo jastrebov. Glavni vir dohodka za domačine predstavljata turizem in ribolov. Območje pa uporabljajo tudi ljudje, ki se selijo v sosednji Benin. Ilegalno izkoriščanje naravnih dobrin na zavarovanem območju, prekomerna paša, krivolov, onesnaževanje vode zaradi uporabe pesticidov in umetnih gnojil ter povečevanje števila prebivalcev pa so glavni dejavniki, ki ogrožajo to edinstveno pokrajino in njeno favno in floro.
|
