Čile z dvema novima Ramsarskima območjema v Andih 07.10.2009

Čilska vlada je dve območji visoko v Andih vključila na Ramsarski seznam mokrišč mednarodnega pomena. Obe ležita v regiji Antofagasta in bosta odslej del omrežja Ramsarskih območij v visokih Andih na severu države. Ozemlji Salar de Aguas Calientes IV in Salar de Pujsa obsegata slana jezera z izjemnim pomenom za ptice selivke zahodne poloble. Obe pa vzdržujeta tudi upoštevanja vredne populacije različnih sesalcev. Tako ima Čile trenutno 11 Ramsarskih območij, ki skupaj pokrivajo površino 192080 hektarjev.

Salar de Aguas Calientes IV pokriva 15529 hektarjev v puščavskem območju Osrednja suha puna v severnem Čilu. Slana jezera in azonalna vegetacija (travniki in bofedales), močvirja nastala zaradi dvigovanja talne vode, omogočajo veliko vrstno pestrost in vzdržujejo zdrave populacije živali. Podobno kot sosednje območje Salar de Pujsa, to ozemlje predstavlja pomemben prostor za prehranjevanje in počitek ptic na njihovi selitveni poti. Tu najdemo vrtorepega (Calidris bairdii), prekomorskega (C. melanotos) in druge prodnike (npr. Calidris himantopus in Catoptrophorus semipalmatus), velikega (Tringa melanoleuca) in malega rumenonogega martinca (Tringa flavipes) ter tribarvnega liskonožca (Phalaropus tricolor). Tu se dobro počutijo tri vrste plamencev (andski, čilski in Jamesov), Darwinova rea (Pterocnemia pennata), andska gos (Chloephaga melanoptera) in punski tinamu (Tinamotis pentlandii), prav tako pa tudi različni sesalci kot sta kratkorepa činčila (Chinchilla brevicaudata) in vikunja (Vicugna vicugna). Trenutno je na območju dovoljeno pridobivanje soli, ki pa predstavlja grožnjo tukajšnjim življenjskim prostorom. Habitat je neposredno ogrožen z odvzemom soli s površine, posredno pa ga ogroža črpanje talne vode.

Salar de Pujsa se razprostira na 17397 hektarjih in predstavlja Narodni rezervat za plamence. Območje leži 4500 metrov nad morjem in predstavlja oazo sredi puščave. Kljub temu, da leži v puščavskem predelu Osrednje suhe pune, talna voda tukaj sega do površja. To pa je omogočilo razvoj slanih jezer in azonalne vegetacije, torej vegetacije, ki se razvije lokalno zaradi ekstremnih ekoloških razmer. To območje predstavlja eno najpomembnejših mokrišč za varovanje plamencev v Andih, saj tu živi več kot 1% vseh andskih, čilskih in Jamesovih plamencev na Zemlji. Poleg njih se tu na svojih selitvah ustavijo jate prodnikov, rumenonogih martincev in tribarvnih liskonožcev. Območje pa izstopa tudi po prisotnosti velikih skupin podvrste vikunje (Vicugna vicugna vicugna), ki se pasejo na travnikih okoli jezer. Tu nabirajo zdravilne rastline in pasejo svojo živino (lame in alpake) tudi pripadniki lokalnih skupnosti Toconao in Talabre. Šele nedavno pa so se domačini začeli posvečati tudi turizmu. Salar de Pujsa je del Ramsarskega območja Atacama, to pa je eno od 14 prioritetnih območij Mreže močvirij pomembnih za varstvo plamencev visokih Andov Argentine, Bolivije, Čila in Peruja.