|
|
|
|
|
|
|
|
Vlada Združenih držav je na seznam uvrstila svoje 27. mokrišče mednarodnega pomena, mokrišče Roswell Artesian (Bitter Lake National Wildlife Refuge Bottomless State Park). Kot je povzela Sophia Mendez, Ramsarska regionalna svetovalka za Ameriko, je mokrišče Roswell Artesian (917 ha, 33° 27'N 104° 23'W) sestavljeno iz številnih izvirov, ponikalnic in ponornih jezer, ki ležijo ob reki Pecos River, a se v veliki meri napajajo s podzemno vodo iz brezna Roswell. Imenovana mokrišča obsegajo dve različni območji: narodni rezervat Bitter Lake National Wildlife Refuge in park Bottomless Lakes State Park.
Območje vzdržuje pestro rastlinstvo in živalstvo vključno z nekaj endemičnimi vrstami, kot sta polža Roswell springsnail (Pyrgulopsis roswellensis) in Koster's springsnail (Juturnia kosteri) ter postranica Noel's amphipod (Gammarus desperatus). Tu živijo tudi številne selivke, ptice pevke, vodne ptice in pobrežniki, na primer kanadski žerjav (Grus canadensis) ter veliko število kačjih pastirjev. Območje omogoča raziskovalne dejavnosti in rekreacijo, kot je plavanje, pohodništvo in opazovanje divjih živali. Območje igra pomembno vlogo pri hidrologiji reke Pecos River ter je gospodarsko pomembno za lokalne skupnosti, ki živijo v regiji Chavez County.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
Pristojne alžirske ustanove so razglasile pet novih mednarodno pomembnih mokrišč, tako ima zdaj Alžirija 47 Ramsarskih območij. Garaet Timerganine obsega 1,460 hektarjev sezonskih močvirij v provinci Oum El Bouaghi na severovzhodu. 11 hektarjev veliko močvirje in gozdno območje Marais de Bourdim v narodnem parku El Kala, provinca El Tarf. 6765 hektarjev obsega Site classé Sebkhet Ezzmoul, sezonsko slano jezero na visoki planoti na vzhodu države. 856 ha veliko območje Site Ramsar du lac Boulhilet vključuje sladkovodno jezero z velikim pomenom za poljedelstvo. To jezero je bilo od 70. do 90. let 20. stoletja prekomerno izkoriščano, a so ga do danes obnovili in lahko ponovno vzdržuje tako žitna polja kot vodne ptice, ki tu prezimujejo. Z 12453 hektarji je območje Vallée de l’oued Soummam največje od novih območij. Obsega gorska tako močvirja kot tudi obalno laguno. Cynthia Kibata je pripravila opis vseh petih območij. Omenjena območja in nekaj območij v pripravi so in bodo ustanovljena s pomočjo programa WWF International Freshwater Programme.
Garaet Timerganine obsega 1460 ha veliko območje v provinci El Bouaghi. Označuje ga sezonsko sladkovodno močvirje, ki ga obdaja slana skorja, to pa halofitsko rastje in žitna polja. Predstavlja pomembno gnezditveno območje ogroženih vrst rac: beloglavke (Oxyura leucocephala) – prizadeta vrsta, marmorne race (Marmaronetta angustirostris) – ranljiva vrsta in kostanjevke (Aythya nyroca) – vrsta na meji ogroženosti. Od ohranjenosti območja so odvisne tudi populacije drugih živali, tu med drugim živijo divja svinja (Sus scrofa), šakal (Canis aureus) in ’saharska žaba’ (Rana saharica). Z zadrževanjem vode in usedlin ter s kontrolo poplav pa območje lokalnim prebivalcem omogoča aktivnosti, ki pomenijo vir dohodka. Grožnje območju predstavljajo predvsem nerešena vprašanja krivolova, črpanja vode in prekomerne paše. Podrobnega načrta upravljanja zaenkrat za to območje še ni, vendar ima lokalna uprava razvite načine za varstvo gozdov v provinci Oum El Bouaghi (Ramsarsko območje št. 1894).
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
Vlada El Salvadorja je na Mednarodni dan mokrišč 2010 za svoje 4. mokrišče mednarodnega pomena razglasila 7557 hektarjev veliko območje imenovano Laguna de Olomega. Nadia Castro razlaga, da je jezero Olomega, ki leži na območju srednjeameriškega suhega gozda, največje celinsko vodno telo v vzhodnem El Salvadorju. Imenovano območje vključuje tudi robno rastje, na primer močvirja s prevladujočimi grmovnimi vrstami in krpo sezonsko poplavljenega gozda La Chiricana, ki predstavlja enega od zadnjih ostankov te rastlinske združbe v državi.
Med rastlinjem najdemo vrsto Bravaisia integerrima, ki v El Salvadorju velja za zelo redko, na tem območju pa je pogosta. Tu svoje zatočišče najdejo tudi številne druge ogrožene vrste, na primer raca moškatna bleščavka (Cairina moschata), plevica (Plegadis falcinellus), ptič iz skupine žerjavov Aramus guarauna in drevesna žaba Plectrohyla guatemalensis. Na območju pa se na svojih selitvenih poteh ustavljajo tudi množice ptic selivk. Med njimi tudi ameriška rjavka (Aythya affinis) in modroperuta reglja (Anas discors).
To območje ima ključno vlogo pri blaženju in kontroli poplav, čiščenju vode in obnavljanju zalog talne vode, ki je vir pitne vode za okoli 9000 lokalnih prebivalcev. Glavno skrb vzbujajo onesnaževanje vode, podiranje gozdov, vzreja goveda, prekomeren ribolov in vnos tujerodnih invazivnih vrst kot je vodna hijacinta (Eichornia crassipes). Laguna de Olomega in bližnji El Jocotal (Ramsarsko območje št. 970) se nahajata na istem vodozbirnem območju.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
Vlada ZDA je med mednarodno pomembna mokrišča vpisala 26. območje. 223,57 kvadratnih kilometrov veliko območje so imenovali Upper Mississippi River Floodplain Wetlands. Nadia Castro pravi, da so ljudje v 30. letih 20. stoletja z gradnjo jezov in zapornic izboljšali plovnost in navigacijo po reki, obenem pa povečali obseg mrtvic na naravni poplavni ravnici. Danes območje, ki leži na ozemlju držav Minnesota, Wisconsin, Iowa in Illinois, obsega obsežna plitva močvirja in srednje globoke mrtvice, poplavne gozdove in združbe, v katerih prevladuje grmovje.
Slej ko prej gre za najpomembnejše življenjske prostore rib in ostalih živali ter rastlin v osrednjem delu ZDA. Tu med drugimi živijo velike populacije vsaj stotih domorodnih vrst rib in v državnem merilu ogrožena školjka Higgins’ Eye Pearly Mussel (Lampsilis higginsii). Poleg tega območje leži v jedru zračnega koridorja, imenovanega Mississippi Flyway. Čez območje se namreč seli 40 % vseh severnoameriških vodnih ptic selivk, med njimi raca velika sivka (Aythya valisineria) in mali labod (Cygnus columbianus). Znotraj novega Ramsarskega območja se nahaja več območij z državno in zvezno upravo. Rekreacija je ena glavnih gospodarskih aktivnosti na območju, saj ga letno obišče okoli tri milijone ljudi. Največjo grožnjo območju trenutno predstavlja širjenje invazivnih tujerodnih vrst rastlin in nevretenčarjev.
Novo Ramsarsko območje obsega naravna rezervata Upper Mississippi River National Wildlife in Fish Refuge in Trempealeau National Wildlife Refuge in izbrana mejna mokrišča poplavne ravnice pod zvezno in državno upravo, ki so povezana s pritoki rek in potoki. Skupaj s tem ozemljem imajo ZDA na seznamu 26 Ramsarskih območij, ki skupaj pokrivajo 14399,37 kvadratnih kilometrov.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
Svojo 40. obletnico namerava Ramsarska konvencija izkoristiti za nadaljevanje spoznavanja ljudi s čudesi mokrišč in z nujo njihove zaščite. Zato so skovali 12 ključnih sporočil o Ramsarju in mokriščih, s katerimi se želi dotakniti ljudi in sporočilo med vami razširiti.
Kaj lahko s temi sporočili storite?
Uporabite jih za povečanje prepoznavnosti Konvencije in svojega lastnega dela.
1. RAMSARSKA KONVENCIJA – 40 LET SKRBI ZA MOKRIŠČA
Za kaj gre?
Ramsar je najstarejša globalna konvencija o okolju, ki se osredotoča na en ekosistem – mokrišča. Po definiciji so mokrišča po strukturi, funkciji in lokaciji zelo raznolika, saj se pojavljajo od visokogorja do morja, najdemo jih na vseh kontinentih in obsegajo močvirja, reke, jezera, mangrove, koralne grebene in celo mokrišča, ki jih je ustvaril človek, kot so riževa polja in soline.
Kaj dela Konvencija?
Gospodarjenje z mokrišči je svetovni izziv in trenutno je 160 držav članic spoznalo vrednost, ki jo ima ena konvencija posvečena enemu ekosistemu.
Kakšne so prednosti take specifičnosti? Priložnost zagotoviti načine in podporo, ki se osredotoča na akcije na licu mesta.
Kaj je naslednji potreben korak?
Mokrišča so življenjskega pomena za preživetje človeka. Težavo še vedno predstavlja rastoča človeška populacija, silne zahteve po ekonomski rasti, obveze za izkoreninjenje revščine in za zagotovitev vsakdanjega kruha vsem ljudem, pritiski, ki imajo še vedno prednost pred vzdrževanjem svetovnih mokrišč in njihove bogate biotske pestrosti. Zato sedanji in bodoči cilji ostajajo enako kot so bili pred več kot 40 leti ob osnovanju Ramsarske konvencije.
http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-activities-40ramsar-40-booklet/main/ramsar/1-63-443-486_4000_0__
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
Kazahstanska vlada je za Mokrišče mednarodnega pomena razglasila že šesto območje v letu 2009. Ta lokaliteta dopolnjuje prvo kazahstansko Ramsarsko lokaliteto, ki jo je že leta 1976 razglasila Sovjetska zveza. Naravni rezervat Sistem jezer Alakol-Sasykkol pokriva 914663 hektarjev na skrajnem vzhodu države. Tu gnezdi največje število vodnih ptic v Kazahstanu, poleg tega to ozemlje predstavlja glavni postanek na selitveni poti. Na območju se med selitvijo namreč ustavi preko sto tisoč ptic na leto.
Sistem leži v tektonski depresiji, sestavlja pa ga 529 jezer, ki jih napajajo reke. Jezera različnih slanosti, od slanih do 'sladkih', so izredno raznoliki življenjski prostori, kjer najde svoj dom 342 vrst ptic. Med njimi je 11 globalno ogroženih, 203 vrste pa na tem območju gnezdijo. Poleti množica vodnih ptic na teh jezerih menja perje.
V neposredni bližini tega jezerskega sistema so prisotni še vlažni in puščavski ter nižinski in gorski habitati. Na samem območju je razvitih pet tipov vegetacije: puščavska, travniška, gozdna, grmovna in vodna. Ozemlje predstavlja pomembno zalogo talne vode in se ponaša z veliko pestrostjo endemnih in reliktnih vrst rastlin in rib. Tu živita tudi dve globalno ogroženi vrsti sesalcev, in sicer Vormela peregusna iz družine kun in črnorepa ali perzijska gazela (Gazella subgutturosa). Največja tri jezera so pomembna ribolovna območja, kjer količino ulova prilagajajo letnim ocenam optimalnega izlova.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
Mehiška vlada je za svojo, že 114., Ramsarsko lokaliteto imenovala Canal del Infiernillo y esteros del territorio Comcaac (Xepe Coosot), ki obsega 29700 ha. Gre za morski kanal med otokom Tiburón in obalo Sonora na severozahodu Mehike. Za to območje so značilni estuariji z mangrovami, podvodne livade morskih trav, zaplate koralnih grebenov in občasni potoki.
Vrstna sestava podvodnih livad na tem območju kaže na največje koncentracije enoletnih vrst morskih trav v takih združbah v vzhodnem Tihem oceanu. Mangrove se nahajajo na severni meji teh podvodnih livad. Ti življenjski prostori predstavljajo zatočišče, substrat in vir hrane več živalskim vrstam, ki predstavljajo osnovo obrtnega in komercialnega ribolova na območju. Poleg tega tu živi 81 endemnih vrst nevretenčarjev Kalifornijskega zaliva in nekaj ogroženih vrst, kot so mangrovne vrste (Avicennia germinans, Laguncularia racemosa in Rhizophora mangle), skrajno ogrožena vrsta (CR) ribe - totoaba (Totoaba macdonaldi), morske želve (Eretmochelys imbricata, Caretta caretta, Dermochelys coriacea, Lepidochelys olivacea in Chelonia mydas agassizi) in grivasta gos (Branta bernicla).
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
Srednjeafriška republika je s pomočjo projekta 'Vzpostavitev mreže ramsarskih območij vzdolž reke Kongo', ki ga omogoča Ramsar Swiss Grant for Africa, končala proces razglasitve svojega drugega mednarodno pomembnega mokrišča. Del tega projekta je bila tudi lanskoletna razglasitev 'Partie camerounaise du fleuve Sangha' - ramsarske lokalitete na kamerunskem delu te reke.
Polno ime srednjeafriške lokalitete, ki se razprostira na 275000 hektarjih, je Rivière Sangha située en République Centrafricaine. Območje izstopa zaradi prisotnosti obsežnih površin občasno poplavljenih gozdov in zaradi rek, močvirij in jezer, ki se skrivajo v njihovih nedrjih. Ima pomembno vlogo v vzdrževanju biotske pestrosti, saj omogoča življenje raznolikemu rastlinstvu in živalstvu. Npr. palmi rafija (Raphia sp.), ki je uporabna zaradi svojih dolgih vlaken, domačini pa iz nje pridelujejo tudi 'vino'. Od živali pa tu živijo tudi sloni, šimpanzi, hijene, raki in želve. Zelo pomembna lastnost tega območja je tudi preprečevanje in omejevanje poplav, kar tudi v deževni sezoni omogoča minimalno nihanje prihodkov lokalnih prebivalcev. Ti se v glavnem preživljajo z ribolovom, lovom, safari turizmom, gozdarstvom, poljedelstvom za domače potrebe in tudi s kopanjem diamantov in znanstvenim raziskovanjem. Posledica rudarjenja gorvodno od tega območja je zamuljevanje reke, to pa je glavni vzrok za zaskrbljenost, saj se na ta način zmanjšujejo območja, kamor se lahko v sušni sezoni zatečejo ribe.
Ta lokaliteta je vključena v čezmejni projekt s Kamerunom in Kongom, ki vključuje tudi skupno iskanje divjih lovcev na območju 'Dzanga Sangha Special Reserve'.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) nas je 16. oktobra, na Svetovni dan hrane, poklicala k razmisleku o zagotavljanju zadostnih količin hrane v času krize (www.fao.org). Ta klic je s tehtnimi prispevki podprlo več sto vodilnih strokovnjakov, ki so v Rimu razpravljali o tem „kako nahraniti svet leta 2050”. To zasedanje je bilo priprava na konferenco World Summit on Food Security, ki bo potekala sredi novembra.
Tema „Reševanje Čadskega jezera – ogroženi sistem” je med dogodki tega dne najbolj izstopala, saj ta ekosistem ponazarja glavne izzive trajnostnega razvoja. Ali, kot je dejal generalni direktor FAO Jacques Diouf: „Svetovno kmetijstvo se bo moralo spoprijeti s posledicami podnebnih sprememb, predvsem z višjimi temperaturami, spremenjenim padavinskim režimom in pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so poplave in suše, poleg tega pa še s pomanjkanjem naravnih dobrin kot so prst, voda in biotska pestrost ”.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Bolivijska vlada je slovesno razglasila povečanje ramsarskega območja Laguna Colorada, ki je na seznamu Mednarodno pomembnih mokrišč od leta 1990. 51000 ha veliko ozemlje so razširili na skoraj 1,5 milijona ha. Povečano območje, zdaj imenovano Los Lipez (1427717 ha), leži na bolivijskem Altiplanu med 4200 in 6000 metri nad morjem in obsega stalna, različno slana, jezera brez iztoka. Prav tako so na območju razvita značilna (bofedales) in geotermalna močvirja. Tukajšnji življenjski prostori privabljajo jate ptic selivk, npr. tribarvne liskonožce (Phalaropus tricolor) in vrtorepe prodnike (Calidris bairdii), ki se tu na svoji poti spočijejo in nahranijo. Tu sta prisotni vrsta liske (Fulica cornuta) in močno ogrožena podvrsta Darwinove ree (Rhea pennata garleppi). Poleg tega pa se na območju zbira okoli 25 % svetovne populacije andskih plamencev (Phoenicoparrus andinus), medtem ko tukajšnje populacije Jamesovih plamencev (Phoenicoparrus jamesi) predstavljajo kar polovico svetovne populacije te vrste. Tu pa živijo tudi druge ogrožene živali, npr. endemna vrsta žabe (Telmatobius huayra), andska gorska mačka (Leopardus jacobitus) in kolokolo (Leopardus colocolo).
Zaradi izjemne lepote in naravnih vrednot je to območje med vsemi zavarovanimi območji Bolivije najbolj obiskano (okoli 70000 obiskovalcev letno), kar ima na žalost tudi negativen vpliv na jezera. Veliko grožnjo tem življenjskim prostorom pa predstavlja predvsem rudarstvo. To območje zajema dve od 14 prioritetnih območij vključenih v Mrežo mokrišč pomembnih za varovanje plamencev Visokih Andov Argentine, Bolivije, Čila in Peruja. Polovica tega ramsarskega območja je zavarovanega kot Narodni naravni rezervat Eduardo Avaroa. Poleg tega je bilo prvotno ramsarsko območje Laguna Colorada junija leta 1993 uvrščeno na Montrojski seznam, z njega pa odstranjeno avgusta 1996.
Pri priključitvi ozemlja med ramsarska območja so sodelovali WWF International's Freshwater Programme, Danone Fund for Ramsar in Fundación Yuchán.
Tako ima Bolivija trenutno osem ramsarskih območij, ki skupaj pokrivajo 7894472 hektarjev.
Fotografije je posnel Omar Rocha. Slika 1: Laguna Hedionda, slika 2: Bofedal Rio Quetena, slika 3: Jamesov plamenec
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
Čilska vlada je dve območji visoko v Andih vključila na Ramsarski seznam mokrišč mednarodnega pomena. Obe ležita v regiji Antofagasta in bosta odslej del omrežja Ramsarskih območij v visokih Andih na severu države. Ozemlji Salar de Aguas Calientes IV in Salar de Pujsa obsegata slana jezera z izjemnim pomenom za ptice selivke zahodne poloble. Obe pa vzdržujeta tudi upoštevanja vredne populacije različnih sesalcev. Tako ima Čile trenutno 11 Ramsarskih območij, ki skupaj pokrivajo površino 192080 hektarjev.
Salar de Aguas Calientes IV pokriva 15529 hektarjev v puščavskem območju Osrednja suha puna v severnem Čilu. Slana jezera in azonalna vegetacija (travniki in bofedales), močvirja nastala zaradi dvigovanja talne vode, omogočajo veliko vrstno pestrost in vzdržujejo zdrave populacije živali. Podobno kot sosednje območje Salar de Pujsa, to ozemlje predstavlja pomemben prostor za prehranjevanje in počitek ptic na njihovi selitveni poti. Tu najdemo vrtorepega (Calidris bairdii), prekomorskega (C. melanotos) in druge prodnike (npr. Calidris himantopus in Catoptrophorus semipalmatus), velikega (Tringa melanoleuca) in malega rumenonogega martinca (Tringa flavipes) ter tribarvnega liskonožca (Phalaropus tricolor). Tu se dobro počutijo tri vrste plamencev (andski, čilski in Jamesov), Darwinova rea (Pterocnemia pennata), andska gos (Chloephaga melanoptera) in punski tinamu (Tinamotis pentlandii), prav tako pa tudi različni sesalci kot sta kratkorepa činčila (Chinchilla brevicaudata) in vikunja (Vicugna vicugna).
Trenutno je na območju dovoljeno pridobivanje soli, ki pa predstavlja grožnjo tukajšnjim življenjskim prostorom. Habitat je neposredno ogrožen z odvzemom soli s površine, posredno pa ga ogroža črpanje talne vode.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
Kitajska gozdarska uprava je v sodelovanju z upravo narodnega parka Hangzhou Xixi, Inštitutom za preučevanje subtropskih gozdov in Univerzo v Zhejiangu razglasila močvirje Hangzhou Xixi (325 ha) za 37. ramsarsko območje na Kitajskem. Gre za očarljivo močvirje, ki leži jugozahodno od Šanghaja, le nekaj kilometrov iz središča mesta Hahgzhou.
Ozemlje je kompleks kakšnih 400 stalnih sladkovodnih jezer, ki so med seboj povezana s kanali in rekami. Ti vodotoki predstavljajo tako naravna kot umetna mokrišča Vzhodne Kitajske. Ribnike preraščajo združbe plavajočih rastlin (Azolla imbricate, Salvinia natans in Lemna minor), na stalno vlažnih tleh med rekami in jezeri pa se bohoti močvirsko rastlinstvo. Med 126 vrstami ptic, ki so jih na območju opazovali, je 28 vodnih. Območje je pomembno za devet ogroženih vrst ptic, poleg tega pa predstavlja življenjski prostor velikemu številu rib, od katerih je pet vrst endemnih. Nivo vode v močvirju je mogoče uravnavati s pomočjo številnih kanalov in jezov, s čimer je možen nadzor poplav in ustvarjanje habitatov za ribe.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
Alžirska vlada je vložila ogromno truda v projekt izključitve območij Oasis de Ouled Saïd in Réserve Intégrale du Lac Tonga z Montreujskega seznama ramsarskih območij. Za napor in uspeh jim sekretariat iskreno čestita.
Oasis de Ouled Saïd (25400 ha) predstavlja med mokrišči na ramsarskem seznamu redko zastopan življenjski prostor. Gre namreč za mokrišče, ki ga je ustvaril človek. Nahaja se v krutem okolju z zelo malo vode in igra odločilno vlogo pri vzdrževanju ptic na selitvah, kopitarjev kot so gazele in drugih ogroženih vrst. Ta oaza je tudi ključnega pomena za lokalno prebivalstvo, saj jim omogoča gojenje dateljevih palm. S tradicionalnim sistemom odprtih kanalov (fouggara), ki vodo enakomerno razdeli med prebivalce, so premagovali težave, ki jih predstavlja pomanjkanje vode.
Ob vključitvi območja med ramsarske lokalitete leta 2001 je alžirska vlada zahtevala, naj se ga vpiše v Montreujski seznam. Vedeli so namreč, da je za rešitev težav, s katerimi se je oaza spogledovala, potrebno posebno posredovanje. Grožnje območju so predstavljali pomanjkanje denarnih sredstev za vzdrževanje fouggar in za utrditev peščenih sipin, ki so prodirale v oazo, poleg tega je območje pestila suša, prišlo pa je tudi do znatnih izgub lokalnih sort palm.
S pomočjo organizacij WWF-International, MAVA Foundation, Ramsar Secretariat, Ministrstva za gozdarstvo, mestne hiše v Ouled Saïdu in prebivalcev oaze se je projekt obnove vršil od leta 2002. Prodor sipin v oazo so ustavili s postavitvijo tradicionalne ograje iz suhih palm in žive meje iz palm okoli oaze; izkopali so vodnjak in ga opremili s črpalkama, ki dovajata vodo v obnovljeni kotanji, vodo pa so uporabili za zalivanje žive meje; za zaščito pred vetrom so zasadili gozdni nasad tamariš. Z investicijami Ministrstva za vodne vire pa so razvili načrt za obnovo fouggar.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
Velika Britanija je na svojih nepriključenih ozemljih St. Helena, Tristan da Cunha razglasila dve zelo obsežni morski območji za mokrišči mednarodnega pomena. Novi ramsarski območji se osredotočata na Gough Island in Inaccessible Island ter na morje, ki ju obdaja. Obe območji sta tako del svetovne naravne dediščine imenovane Gough and Inaccessible Islands (leta 1995 razglašeno in 2004 razširjeno območje), kot tudi naravna rezervata in Mednarodno pomembni območji za ptice (IBAs). Upravljata se v skladu s Sporazumom o varovanju albatrosov in viharnikov (2004), katerega podpisnica je tudi Velika Britanija. Razglasitev je začela veljati 20. novembra 2008.
Gough Island (229811 ha) je en največjih in razmeroma nespremenjenih otoških ekosistemov v zmernem podnebnem pasu južne poloble. Pomembni habitati obsegajo območja negozdnatih šotišč, sladkovodnih jezerc in rek, morskega dna pod pasom bibavice in skalne morske obale. Na otoku se razmnožujeta dve vrsti tjulnjev in 22 vrst ptic, kar ga uvršča med najpomembnejše gnezdilne kolonije morskih ptic na svetu. Več vrst ptic, ki gnezdijo na otoku Gough, je globalno ogroženih, npr. sajasti albatros (Phoebetria fusca) in Moseleyev pingvin (Eudyptes moseleyi). Nekaj vrst pa je endemnih za to skupino otokov, npr. tukalica (Gallinula comeri), strnad (Rowettia goughensis) in albatros (Thalassarche chlororhynchos). Na otoku trenutno deluje južnoafriška meteorološka postaja, druge človeške aktivnosti na otoku in ob njem pa vključujejo raziskave otoka, komercialni ribolov na jastoge (Jasus tristani) in omejen športni ribolov.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
Mehiška vlada je na Svetovni dan mokrišč, 2. februarja 2009, imenovala Humedales de Bahía Adair (42.430 ha) kot 113. mokrišče mednarodne pomembnosti.
Lokaliteto sestavljajo trije habitatni tipi; estuariji, arteški vodnjaki in slana močvirja, ki se nahajajo v Gran Desierto de Altar-ju, eni najbolj sušnih in ekstremnih puščav v severni Ameriki.
Zaščitenih je 12 živalskih vrst, ki jih najdemo pod posebno zaščito v mehiški zakonodaji, kot na primer ogrožena puščavska kili ribica (), ki je endemična v regiji ter vrste, ki so v Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), kot so morska želva (Caretta caretta), črnomorska želva (Chelonia agassizi), orjaška črepaha (Chelonia mydas), orjaška usnjača (Dermochelys coriacea) in zelenkasta želva (Lepidochelys olivacea). Tri morske ribe, glavoči vrste Gillichthys seta, Anchoa mundeoloides in Leuresthes sardina so endemične v severni Gulf of California kot tudi dve endemični rastlinski vrsti – Palmerjeva trava (Distichlis palmeri) in metlikovka vrste Suaeda puertopenascoa.
Glavna hidrološka vrednost tega mokrišča je vodonosnik Sonoyta-Puerto Peñasco Aquifer, predzgodovinska stvaritev.
Glavna raba zemljišč vključuje turizem in nepremičnine v obalnih območjih, izločevanje soli, znanstvene raziskave, ohranitev, okoljsko izobraževanje, ribolov, gojenje ostrig ter ekoturizem.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
Na Svetovni dan mokrišč je Argentina imenovala ramsarsko lokaliteto.
Lagunas Altoandinas y Puneñas de Catamarca (1.228.175 ha) leži med 3.010 m in 6.885 m nadmorske višine in je del biosfernega območja Laguna Blanca, v okviru UNESCO programa Človek in biosfera (MAB - Man and Biosphere). Nova ramsarska lokaliteta vključuje kompleks visokega andskega endoreičnega povodja, ki je tipičen za visoko planoto Puno; rahlo slana plitva in globoka jezera ter zelo slana globoka jezera. Na tem območju se pojavlja 19.000 osebkov jamesovih plamencev (Phoenicoparrus jamesi) in 2.100 andskih plamencev (P. andinus), ki posamič predstavljajo 6 % svetovne populacije te vrste. Lokaliteta gosti tudi več endemičnih vrst, kot so orjaška liska (Fulica gigantea), raca vrste Anas specularioides alticola, vikunja (Vicugna vicugna), kalpeška lisica (Pseudalopex culpaeus) ter žaba vrste Telmatobius hauthali, ki je endemična za pokrajino Catamarco. Poleg tega se na tem območju nahajajo naslednje ogrožene vrste, ki so na Rdečem seznamu (po IUCN): andska mačka (Leopardus jacobita), kratkorepa činčila (Chinchilla brevicaudata) ter 14 selitvenih vrst – prekomorski prodnik (Calidris melanotos), vrtorepi prodnik (C. bairdii) in rumenonogi martinec (Tringa flavipes)…
Visoko andsko mokrišče je zelo občutljiv in ranljiv ekosistem, ki ga ogroža predvsem prekomeren in neurejen turizem, izkopavanje rude ter zbiranje jajc plamencev.
Poleg Argentine, Bolivije, Čil in Peruja je območje eno izmed 14 prednostih mokrišč mednarodnega pomena zaradi ohranjanja andskih plamencev.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sudan je imenoval dve novi mokrišči mednarodne pomembnosti - obalni območji v Rdečem morju.
Obe območji sta biotsko raznovrstni. Za Dongonab Bay-Marsa Waiai (280.000 ha) so značilni številni koralni grebeni, mangrove, otoki oddaljeni od obale, mehka blatna tla, peščene plaže, slana močvirja ter slana porečja. Suakin-Gulf of Agig (1.125.000 ha) pa zajema, ne samo peščene obale, lagune, delto Tokar vzdolž obale, ampak tudi morsko razsežnost otočja Suakin in njegovih koralnih grebenov. Sudan ima sedaj štiri ramsarske lokalitete, s skupno površino 8.189.000 ha.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
Kazahstanska vlada je imenovala drugo mokrišče mednarodne pomembnosti, 10. marca 2009.
Delta reke Ural in obala Kaspijskega jezera (111.500 ha) sta del severnega kaspijskega naravnega rezervata. Lokaliteta obsega edinstveno delto reke mokrišča v zahodnem Kazahstanu, ki poteka vzdolž severne obale Kaspijskega jezera, in vključuje veliko morskih/obalnih in kopenskih močvirskih tipov.
Zaradi mešane vodne oskrbe in sezonskih sprememb, ima lokaliteta številne morske in sladkovodne habitate. Raznovrstnost vrst je precejšnja, predvsem velja omeniti 13 ogroženih vrst ptic po IUCN (International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources). Lokaliteta je značilna za veliko število gnezdečih, goljenih in selitvenih vrst, med njimi so znatnega števila: labod grbec (Cygnus olor) (22.000), raca mlakarica (Anas platerhynchos) (12.000) in reglja (Anas querquedula) (44.000). Reka Ural je pomembna kot drstišče za številne vrste rib Kaspijskega jezera, jesetrovke (Acipenseriformes). Na tem območju je zaščitenih več kot 460 vrst vretenčarjev, vključno s 76 vrst rib, 20 vrst plazilcev, 292 vrst ptic in 48 vrst sesalcev. Območje je pomembno za transport, podpira pa tudi kmetijske dejavnosti (pašništvo, košnja) in turizem. Intenzivni ribolov, plovba in raziskovanje predstavljajo nevarnosti ekološkemu značaju mokrišč. Za to ramsarsko lokaliteto je bil pripravljen tudi načrt upravljanja.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
Turkmenistan je zaključil pristopne formalnosti z UNESCO-m in se je pridružil Ramsarski konvenciji, ki je bila spremenjena s Protokolom leta 1982, kot 159. pogodbenica. Konvencija za Turkmenistan bo začela veljati 3. julija 2009.
Kot svoje prvo mokrišče mednarodne pomembnosti, je pogodbenica imenovala Turkmenbashy Bay (267.124 ha), sestavljen iz več zalivov Kaspijskega jezera, ki so ločeni od odprtega morja z zalivoma Krasnovodskiy in severnim Cheleken-om. Predel vključuje plitve, nekoliko slane zalive z odprtim dostopom na peščene rti, ki so ločene od morja; peščen in s školjakmi bogat rt, otoke, sipine zrasle s slanušami ter kamnite otoke v Balkan Bay-u, vključno z največjim otokom, Dagada, ki meri 120 ha.
Plitvine obalnih voda so največje redne poti ptic in tudi največja prezimovališča. Vodne ptice gnezdijo v zahodni Sibiriji, Kazahstanu in drugih območjih osrednje in severne Azije. Območje je pomembno tudi kot zatočišče kaspijskega tjulenja , ki predstavlja 1 % biogeografske populacije. Strogo varovani rezervat Hazar, pokriva kar 72 % površine te ramsarske lokalitete. Lov in ribolov, ki se sicer izvajata na drugih delih območja, pomembno prispevata k lokalnemu gospodarstvu.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
Mavretanska vlada je dodala četrto lokaliteto na seznam mednarodno pomembnih mokrišč, jezero Lac Gabou in porečje na planoti Tagant (9.500 ha).
Nova lokaliteta je sestavljena iz mreže rek, ki pritekajo iz gorske regije na meji Sahela in Sahare do jezera Lac Gabou, več začasnih lagun in luž kot tudi sladkovodnih izvirov in oaz.
Prisotnost vodnih virov je pomembna za zaščito različnih rastlinskih in živalskih vrst, večinoma avtohtonih na tem območju ter za globalno ohranjanje le-teh. Posebej velja omeniti datljevo palmo Phoenix dactylifera in palmo vrste Hyphaene thebaica, dve palmi, ki imata precejšnjo ekonomsko vrednost, kruhovec oz. baobab Adansonia digitata in puščavska roža Adenium obesum, kruhovca, ki sta tipična za sahelsko savano. V obdobju neugodnih pogojev, najde tu zatočišče podvrsta nilskega krokodila Crocodylus niloticus suchus, za katero je značilno, da se zakoplje v blatne luže in jarke, dokler se ne začne deževna sezona. Prelet bele štorklje Ciconia ciconia in črne štorklje Ciconia nigra je bil opažen v območju, ki je pomembna selitvena pot za različne vodne ptice. Glavne grožnje predstavljajo prekomerno izkoriščanje omejenih sredstev in dezertifikacija, ki je tipična za Sahel.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
Sekretariat je izdal CD zgoščenko zapisnikov 10. konferenc pogodbenic, ki so se odvijale v Changwonu, Republiki Koreji, od 28. oktobra do 4. novembra 2008.
CD zgoščenka je na voljo za vse tiste, ki so se konference udeležili oziroma tiste, ki jih zanimajo rezultati le-te.
Kopije CD zgoščenk bodo poslane upravnemu organu Ramsarja, za svoj izvod pa lahko zahtevate tudi vi.
Zapisniki vključujejo poročilo konference, sklepe (v Word in PDF formatu), Changwon deklaracijo, seznam udeležencev, nacionalna poročila odobrena s strani COP10, informativne papirje, ključne PowerPoint predstavitve podane med plenarnimi sejami, nekaj fotografij in še veliko več.
Izvod lahko zahtevate na elektronskem naslovu: riera@ramsar.org (Montse Riere). Ne pozabite pripisati vaš točen naslov
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ramsar in UNEP-GRASP bo začel s predvajanjem dokumentarnega filma o opicah, rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnostih ter o ramsarski lokaliteti Petit Loango (op. živalski rezervat), ki leži v Gabonu.
V okviru projekta za zaščito velikih opic (Great Apes Survival Project (UNEP/GRASP) ), ki deluje v okviru okoljskega programa Združenih narodov za okolje in Ramsarske konvencije, bodo predvajali dokumentarni film, ki poudarja predvsem, da obstajajo povezave med trajnostnim gospodarjenjem z mokrišči, kjer domujejo opice in državami, ki so v razvoju in se soočajo z dejavnostmi naftnega raziskovanja.
Film prikazuje primer države, ki poskuša uskladiti ohranjanje in razvoj koncernov preko participativnega upravljanja parka, ki je domovanje velikih opic in hkrati ramsarska lokaliteta.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Čad je imenoval »Plaine de Massenya« (2.526 ha) kot šesto močvirje mednarodne pomembnosti. S tem celotno območje države, ki je zavarovano v okviru Ramsarja, obsega 12.405,068 ha in je uvrščeno na drugo mesto, takoj za Kanado.
Območje leži v jugozahodnem predelu države. Gre za kopensko močvirje, ki tvori del jezerske kotline Čad in obsega sladkovodna barja, reke, vodotoke in potoke. Ima precejšnjo vlogo pri varstvu pred poplavami, zajemu sedimentov in obnovi podtalnice.
Različne ogrožene vrste, ki pritegnejo mnoge turiste so afriški slon, leopardi, nilski krokodil… Opaženih je bilo 386 vrst ptic, prav tako številne vrste rib zaradi nahajališča vegetacije kot so na primer trave vrste kostreba sp.
Najpomembnejše dejavnosti, ki omogočajo preživetje na tem območju so ribištvo, kmetijstvo in reja živine. Največje grožnje predstavljajo krčenje gozdov, visoka koncentracija živine, požiganje grmičevja, prekomerni ribolov, divji lov ter pomanjkanje tehničnega osebja, ki bi zagotovilo korektne vodstvene navade. V neposredni okolici pa območje ogrožajo predvsem raziskovalne dejavnosti nafte.
NGOs izvaja v območju razvojne projekte, izobraževanje krajevnih skupnosti s poudarkom na trajnostnem upravljanju njihovih virov ter popis trajnostnih energijskih virov.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
Uzbekistan je dodal sistem jezer, Aydar Arnasay na seznam ramsarskih lokalitet.
Ornitološko zaščiteno območje se razprostira na 527.100 ha in je največji rezervoar v Uzbekistanu ter predstavnik sladkovodnih jezer. Leži v srednjem vodotoku reke Syrdarya in na namakanem masivu stepe Golodnaya in puščave Kyzyllum. Območje se nahaja na križpotju afro-evrazijske in osrednje azijske redne poti ptic in je središče za vodne ptice selivke in tiste, ki tu prezimijo. Opaženih je bilo čez 100 vrst.
Aydar Arnasay nudi tako življenjski prostor številnim ogroženim vrstam, kot so beloglava trdorepka Oxyura leucocephala, kodrasti pelikan Pelecanus crispus, rdečevrata gos Branta ruficollis, mala gos Anser erytropus, jezerec Haliaetus leucoryphus kot pomemben vir prehrane ter drstišče za različne vrste rib. Najbolj razširjeno rastlinstvo so združbe trstičja, slanica in tamarisk.
Akcijski načrt za ohranitev stabilnosti ekološkega stanja, 2008-2015, je že vzpostavljen.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kolumbijska vlada je imenovala že peto mokrišče mednarodnega pomena, visoko Andsko mesto med 3.300 in 4.850 m n.v., sredi gora.
Complejo de Humedales Laguna del Otún (6.579 ha) v področju Risaralde je kompleks močvirij, ki leži znotraj nacionalnega naravnega parka Los Nevados, v osrednjih Andih, v Kolumbiji. Vključuje lagune, barja in šoto, ki so med seboj povezani in vplivajo na ledenike in páramo rastlinstvo. Tu domuje 52 vrst ptic, od katerih so najbolj ranljive vodne vrste; belolična trdorepka Oxyura jamaicensis andina in ponirek vrste Podiceps occipitalis juninensis z zmanjšanimi populacijami in lokalno razširjenostjo v Kolumbiji – s tem so njihovi habitati podvrženi degradacijam, ki jih povzroča zlasti kmetijska in živinorejska širitev. Ogrožene vrste ptic so tudi kondor vrste Vultur gryphus, ptica vrste Hapalopsittaca fuertesi, znana tudi kot papiga Fuertes in ptica vrste Ognorhynchus icteriotis. Med pomembnimi rastlinskimi vrstami so nebinovka vrste Espeletia hartwegiana centroandina, iglavec vrste Podocarpus oleifolius ter gozd s prevladujočo vrsto Polylepis sericea, ki so posebno zaščiteni.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Združene države Amerike so znano raziskovalno močvirje Olentangy, v zvezni državi Ohio imenovale kot 24. močvirje mednarodnega pomena.
Raziskovalni park rečnega močvirja (21 ha) je kompleks ustvarjenih in naravnih sladkovodnih rečnih močvirij, ki se nahajajo v univerzitetnem naselju Univerze v Ohiu, Columbus, v Ohiu. Močvirja vključujejo rečna, z drevesi prevladujoča močvirja, stalne reke, vodotoke, potoke ter sezonska in stalna barja. Je edinstvena kombinacija, saj zajema: - biološko raznoliko zbirko različnih močvirij in rečnih habitatov, ki so edinstveni in tipični za ta predel, - visoko kakovostno univerzitetno poučevanje in raziskovanje o podrobnostih o močvirjih, ekologiji in upravljanju, - je pomembno močvirje za ekoturizem in velik dosežek za mestno skupnost.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
Na 32. seji odbora Svetovne dediščine, ki se je odvijala v Quebecu, Kanada, od 3. do 10. julija 2008 so na seznam Svetovne dediščine dodali dve naravni posebnosti, v okviru mokrišč mednarodnega pomena.
Predel svetovne dediščine »Saryarka«, ki sestoji iz stepe in jezera na severu Kazahstana (450.344 ha) obsega podobne značilnosti kot ramsarska lokaliteta »Tengis-Korgalzhyn«, jezerski sistem (353.341 ha). Slednja je ramsarska lokaliteta, ki je prvo imenovanje doživela leta 1976 s strani Sovjetske zveze, nedavno, maja 2007 pa jo je potrdil Kazahstan.
Predel svetovne dediščine »Socotra Archipelago« je obala Jemna in vključuje veliko manjšo ramsarsko lokaliteto na otoku Socotra, imenovana »Detwah Lagoon«.
|
|
[ beri
naprej > ] |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ramsarska
konvencija v Sloveniji: |
|
|
|
|
|
|
notifikacija
konvencije 1992. leta, |
|
ustanovitev
Nacionalnega odbora za Ramsarsko
konvencijo 1996. leta, |
|
imenovanje
koordinatorjev:
- za konvencijo in STRP
pri MOP,
- za CEPA pri ZRSS |
|
vpis
ramsarskih lokalitet:
- Sečoveljske soline
(1993. leta),
- Škocjanske jame
(1999. leta).
- Cerkniško jezero
(2006. leta); |
|
izvajanje
konvencije:
- na ozemlju države,
- mednarodno
sodelovanje. |
|
|
|
|
|
|