2. februar je Svetovni dan mokrišč. Dan, ko praznujejo mokrišča z vsega planeta, svoj rojstni dan!

Mokrišča, ekosistemi, kjer se prepletata vodno in kopno okolje, so zibelka življenja. Ključna mokrišča v 160 državah podpisnicah Ramsarske konvencije pa so zbrana pod okrilje te konvencije kot mokrišča mednarodnega pomena.

Lansko leto je minilo v znamenju gozdov in njihovega pomena za mokrišča in vodo, tema letošnjega leta pa je turizem na mokriščih in v njihovi okolici.

Zaradi svoje lepote in biotske pestrosti so mokrišča idealna turistična točka. Prihodek od turizma je lahko precejšen in lahko omogoča dostojno življenje skupnostim na lokalnem in državnem nivoju...

Ramsarski Sekretariat z veseljem sporoča, da je Madagaskar razglasil svoje 7. mokrišče mednarodnega pomena. Nahaja se na območju bogatih mokrišč na vzhodu Madagaskarja. Območje imenovano Rivière Nosivolo et affluents (358.511 ha) obsega 130 km glavnega rečnega sistema, ob katerem so vodotoki, jezera, mlake in namakalna zemljišča porazdeljeni na 200 km. Območje vključuje tudi 62 celinskih otočkov. Skoraj naravni rečni ekosistem Nosivolo se ponaša tudi z največjim številom endemičnih sladkovodnih rib na Madagaskarju.

Najpomembneje je, da na območju živi 19 endemičnih vrst rib, vključno s kritično ogroženo vrsto Oxylapia polli. Raznolikost živalstva povečuje še šest endemičnih vrst ptic, deset vrst znamenitih lemurjev in plazilcev ter tudi deset vrst endemičnih rastlin. Mokrišče deluje kot vodozbirno območje, poplavna ravnica in zadrževalnik usedlin. Naravne vire predstavljajo trajnostni ribolov, riževa polja in edinstvena flora zdravilnih rastlin. Ena od gospodarskih prednosti območja pa je tudi bogata rokodelska tradicija.

Kostarika je razglasila svoje 12. mokrišče mednarodnega pomena - Humedal Maquenque . Novo Ramsarsko območje pokriva 59.692 ha .Nahaja se v severnem delu Kostarike in vključuje celoten rezervat National Wildlife Refuge Maquenque in osrednje območje rezervata National Wildlife Refuge Border Corridor Nicaragua-Costa Rica .

To Ramsarsko območje sestavlja kompleks lagun in močvirski ekosistem značilen za zelo vlažno tropsko ekoregijio. Območje se ponaša z izjemno biotsko raznovrstnostjo in nudi zatočišče ogroženim vrstam kot so vrsta papige ara (Ara ambigua), morska krava (Trichechus manatus), območje pa je tudi življenjski prostor jaguarja (Panthera onca) in ribe vrste Atractosteus tropicus.

Kot je povzela Sofija Méndez Castillo, Ramsarska svetovalka za Ameriko, ima območje visoko ekološko vrednost, saj zaradi različnih habitatov omogoča raznoliko rastlinstvo in živalstvo.

Odročne peščene plaže so pomembno gnezditveno območje želv, kot je kritično ogrožena vrsta Eretmochelys imbricata. Tu živijo tudi vrste s seznama Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES) ter vrste z Rdečega seznama IUCN, na primer morska krava (Trichechus manatus), opica vrste Aloutta palliata, orel harpija (Harpia harpyja) ter želvi glavata kareta (Caretta caretta) in orjaška črepaha (Chelonia mydas).

Vlada Španije je za mokrišča mednarodnega pomena imenovala štiri naravne rezervate (Reserva Natural) in eno območje divjine (Paraje Natural) v Andaluziji, na jugu Iberskega polotoka. Ramsarska svetovalna služba za Evropo je pripravila kratek opis območja.

Naravno območje Laguna Grande obsega 200 ha. Kot območje Paraje natural je bilo to ozemlje imenovano že leta 1989. Vključuje dve občasno poplavljeni vodni telesi: Laguna Grande (v povprečju je poplavljenih 21,6 ha) in Laguna Chica (5,2 ha) ter okoliški varovalni pas. Zgodovinski viri kažejo, da je voda na tem mestu že vsaj od 17. stoletja. Umetno uravnavanje vodostaja v Laguna Grande omogoča namakanje okoliških oljčnih nasadov. To je sladkovodni rezervoar z največjo globino do 4 metre in s sezonskimi nihanji gladine. Laguna Chica pa je ohranila originalno podobo sladkovodnega mokrišča (globina 0,5 m) s sezonskim poplavljanjem odvisnim od padavin. Obe območji se nahajata v kotlini reke Guadalquivir. Tukajšnji pokrajini vladajo veliki namakani oljčni nasadi in puščajo le malo površin poraslih z izvirnimi sredozemskimi sklerofilnimi grmišči (matoral). Območje je funkcionalni del omrežja mokrišč v zgornjem porečju reke Guadalquivir (Lagunas del Alto Guadalquivir), ki povezuje mokriščne ekosisteme Narodnega parka Doñana, visoko planoto La Mancha in obalo Sredozemlja, kar zagotavlja velik življenjski prostor živalskih vrst, ki se selijo z enega območja na drugo.

Sekretariat z zadovoljstvom sporoča, da sta vladi Belorusije in Litve dodali obstoječe Ramsarko območje Kotra (razglašeno v letu 2002) v beloruski regiji Grodno Oblast in Čepkeliai (razglašen leta 1993) v litvanskem okrožju Alytus na Seznam čezmejnih Ramsarskih območij.

To obširno čezmejno gozdno mokrišče vključuje visoka in prehodna barja, jezera, močvirne gozdove in poplavne travnike skoncentrirane v poplavni ravnici reke Kotra / Katra, ki tvori državno mejo. Območje nudi zatočišče številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam, zato je izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti v regiji.

Vlada Združenih držav je na seznam uvrstila svoje 27. mokrišče mednarodnega pomena, mokrišče Roswell Artesian (Bitter Lake National Wildlife Refuge Bottomless State Park). Kot je povzela Sophia Mendez, Ramsarska regionalna svetovalka za Ameriko, je mokrišče Roswell Artesian (917 ha, 33° 27'N 104° 23'W) sestavljeno iz številnih izvirov, ponikalnic in ponornih jezer, ki ležijo ob reki Pecos River, a se v veliki meri napajajo s podzemno vodo iz brezna Roswell. Imenovana mokrišča obsegajo dve različni območji: narodni rezervat Bitter Lake National Wildlife Refuge in park Bottomless Lakes State Park.

Območje vzdržuje pestro rastlinstvo in živalstvo vključno z nekaj endemičnimi vrstami, kot sta polža Roswell springsnail (Pyrgulopsis roswellensis) in Koster's springsnail (Juturnia kosteri) ter postranica Noel's amphipod (Gammarus desperatus). Tu živijo tudi številne selivke, ptice pevke, vodne ptice in pobrežniki, na primer kanadski žerjav (Grus canadensis) ter veliko število kačjih pastirjev. Območje omogoča raziskovalne dejavnosti in rekreacijo, kot je plavanje, pohodništvo in opazovanje divjih živali. Območje igra pomembno vlogo pri hidrologiji reke Pecos River ter je gospodarsko pomembno za lokalne skupnosti, ki živijo v regiji Chavez County.

Pristojne alžirske ustanove so razglasile pet novih mednarodno pomembnih mokrišč, tako ima zdaj Alžirija 47 Ramsarskih območij. Garaet Timerganine obsega 1,460 hektarjev sezonskih močvirij v provinci Oum El Bouaghi na severovzhodu. 11 hektarjev veliko močvirje in gozdno območje Marais de Bourdim v narodnem parku El Kala, provinca El Tarf. 6765 hektarjev obsega Site classé Sebkhet Ezzmoul, sezonsko slano jezero na visoki planoti na vzhodu države. 856 ha veliko območje Site Ramsar du lac Boulhilet vključuje sladkovodno jezero z velikim pomenom za poljedelstvo. To jezero je bilo od 70. do 90. let 20. stoletja prekomerno izkoriščano, a so ga do danes obnovili in lahko ponovno vzdržuje tako žitna polja kot vodne ptice, ki tu prezimujejo. Z 12453 hektarji je območje Vallée de l’oued Soummam največje od novih območij. Obsega gorska tako močvirja kot tudi obalno laguno. Cynthia Kibata je pripravila opis vseh petih območij. Omenjena območja in nekaj območij v pripravi so in bodo ustanovljena s pomočjo programa WWF International Freshwater Programme.

Garaet Timerganine obsega 1460 ha veliko območje v provinci El Bouaghi. Označuje ga sezonsko sladkovodno močvirje, ki ga obdaja slana skorja, to pa halofitsko rastje in žitna polja. Predstavlja pomembno gnezditveno območje ogroženih vrst rac: beloglavke (Oxyura leucocephala) – prizadeta vrsta, marmorne race (Marmaronetta angustirostris) – ranljiva vrsta in kostanjevke (Aythya nyroca) – vrsta na meji ogroženosti. Od ohranjenosti območja so odvisne tudi populacije drugih živali, tu med drugim živijo divja svinja (Sus scrofa), šakal (Canis aureus) in ’saharska žaba’ (Rana saharica). Z zadrževanjem vode in usedlin ter s kontrolo poplav pa območje lokalnim prebivalcem omogoča aktivnosti, ki pomenijo vir dohodka. Grožnje območju predstavljajo predvsem nerešena vprašanja krivolova, črpanja vode in prekomerne paše. Podrobnega načrta upravljanja zaenkrat za to območje še ni, vendar ima lokalna uprava razvite načine za varstvo gozdov v provinci Oum El Bouaghi (Ramsarsko območje št. 1894).

Abrolhos Marine National Park (91,300 hektarjev) je deljen v dva dela: a) Timbebas reefs in b) Abrolhos Archipelago in Parcel dos Abrolhos. Območje vključuje mozaik morskih in obalnih habitatov kot so koralni grebeni, sestoji alg na morskem dnu, mangrove, plaže in peščene brežine.

Na tem območju živijo vrste z IUCN Rdečega seznama kritično ogroženih vrst. Na primer želvi orjaška usnjača (Dermochelys coriacea) in prava kareta (Eretmochelys imbricata) ter druge ogrožene in občutljive vrste, vključno z želvami glavato kareto (Caretta caretta) in orjaško črepaho (Chelonia mydas), kitom grbavcem (Megaptera novaeangliae), mnogimi ogroženimi vrstami rib, na primer nekaterimi kirnjami, in koralami vrste Millepora nitida.

Vlada El Salvadorja je na Mednarodni dan mokrišč 2010 za svoje 4. mokrišče mednarodnega pomena razglasila 7557 hektarjev veliko območje imenovano Laguna de Olomega. Nadia Castro razlaga, da je jezero Olomega, ki leži na območju srednjeameriškega suhega gozda, največje celinsko vodno telo v vzhodnem El Salvadorju. Imenovano območje vključuje tudi robno rastje, na primer močvirja s prevladujočimi grmovnimi vrstami in krpo sezonsko poplavljenega gozda La Chiricana, ki predstavlja enega od zadnjih ostankov te rastlinske združbe v državi.

Med rastlinjem najdemo vrsto Bravaisia integerrima, ki v El Salvadorju velja za zelo redko, na tem območju pa je pogosta. Tu svoje zatočišče najdejo tudi številne druge ogrožene vrste, na primer raca moškatna bleščavka (Cairina moschata), plevica (Plegadis falcinellus), ptič iz skupine žerjavov Aramus guarauna in drevesna žaba Plectrohyla guatemalensis. Na območju pa se na svojih selitvenih poteh ustavljajo tudi množice ptic selivk. Med njimi tudi ameriška rjavka (Aythya affinis) in modroperuta reglja (Anas discors).

To območje ima ključno vlogo pri blaženju in kontroli poplav, čiščenju vode in obnavljanju zalog talne vode, ki je vir pitne vode za okoli 9000 lokalnih prebivalcev. Glavno skrb vzbujajo onesnaževanje vode, podiranje gozdov, vzreja goveda, prekomeren ribolov in vnos tujerodnih invazivnih vrst kot je vodna hijacinta (Eichornia crassipes). Laguna de Olomega in bližnji El Jocotal (Ramsarsko območje št. 970) se nahajata na istem vodozbirnem območju.

Parque Estadual do Rio Doce (Državni park Rio Doce) je deseto ramsarsko območje v Braziliji. Pokriva 35973 hektarjev v njenem jugovzhodnem delu in je največji kos ogroženega atlantskega deževnega gozda v državi Minas Gerais. Poleg stalnih in sezonskih rek, je znotraj parka 42 naravnih jezer, ki predstavljajo 6 % površine parka.

Tu je razvitih 10 rastlinskih združb, kjer živi 325 vrst ptic in najmanj 77 vrst sesalcev. Poleg brazilskega palisandra (Dalbergia nigra) – ogrožene endemne vrste drevesa, najdemo tu tudi ogrožene živali – jaguarja (Panthera onca), orla harpijo (Harpia harpya), ’rdečekljunega kurasaua’ (Crax blumenbachii) – teh ptičev iz skupine fazanov na svetu živi manj kot 250 – in ’severnega murikvija’ (Brachyteles hypoxanthus) – največjega primata Južne Amerike in pomembnega razširjevalca semen.
Med največje grožnje temu edinstvenemu ekosistemu sodi vnos tujerodnih vrst rib, ki so že povzročile spremembe v ribjih združbah. Kakor koli že, načrt upravljanja z območjem je izdelan in se tudi že izvaja.

Območje sodi med strogo zavarovana območja (kategorija II, IUCN) in predstavlja eno od jeder ’Atlantskega gozdnega biosfernega rezervata’ – Atlantic Forest Biosphere reserve (UNESCO).

Rio Doce
Avtorica fotografije: Maria Carolina Hazin

Vlada ZDA je med mednarodno pomembna mokrišča vpisala 26. območje. 223,57 kvadratnih kilometrov veliko območje so imenovali Upper Mississippi River Floodplain Wetlands. Nadia Castro pravi, da so ljudje v 30. letih 20. stoletja z gradnjo jezov in zapornic izboljšali plovnost in navigacijo po reki, obenem pa povečali obseg mrtvic na naravni poplavni ravnici. Danes območje, ki leži na ozemlju držav Minnesota, Wisconsin, Iowa in Illinois, obsega obsežna plitva močvirja in srednje globoke mrtvice, poplavne gozdove in združbe, v katerih prevladuje grmovje.

Slej ko prej gre za najpomembnejše življenjske prostore rib in ostalih živali ter rastlin v osrednjem delu ZDA. Tu med drugimi živijo velike populacije vsaj stotih domorodnih vrst rib in v državnem merilu ogrožena školjka Higgins’ Eye Pearly Mussel (Lampsilis higginsii). Poleg tega območje leži v jedru zračnega koridorja, imenovanega Mississippi Flyway. Čez območje se namreč seli 40 % vseh severnoameriških vodnih ptic selivk, med njimi raca velika sivka (Aythya valisineria) in mali labod (Cygnus columbianus). Znotraj novega Ramsarskega območja se nahaja več območij z državno in zvezno upravo. Rekreacija je ena glavnih gospodarskih aktivnosti na območju, saj ga letno obišče okoli tri milijone ljudi. Največjo grožnjo območju trenutno predstavlja širjenje invazivnih tujerodnih vrst rastlin in nevretenčarjev.

Novo Ramsarsko območje obsega naravna rezervata Upper Mississippi River National Wildlife in Fish Refuge in Trempealeau National Wildlife Refuge in izbrana mejna mokrišča poplavne ravnice pod zvezno in državno upravo, ki so povezana s pritoki rek in potoki. Skupaj s tem ozemljem imajo ZDA na seznamu 26 Ramsarskih območij, ki skupaj pokrivajo 14399,37 kvadratnih kilometrov.

Svojo 40. obletnico namerava Ramsarska konvencija izkoristiti za nadaljevanje spoznavanja ljudi s čudesi mokrišč in z nujo njihove zaščite. Zato so skovali 12 ključnih sporočil o Ramsarju in mokriščih, s katerimi se želi dotakniti ljudi in sporočilo med vami razširiti.

Kaj lahko s temi sporočili storite?
Uporabite jih za povečanje prepoznavnosti Konvencije in svojega lastnega dela.

1. RAMSARSKA KONVENCIJA – 40 LET SKRBI ZA MOKRIŠČA

Za kaj gre?
Ramsar je najstarejša globalna konvencija o okolju, ki se osredotoča na en ekosistem – mokrišča. Po definiciji so mokrišča po strukturi, funkciji in lokaciji zelo raznolika, saj se pojavljajo od visokogorja do morja, najdemo jih na vseh kontinentih in obsegajo močvirja, reke, jezera, mangrove, koralne grebene in celo mokrišča, ki jih je ustvaril človek, kot so riževa polja in soline.

Kaj dela Konvencija?
Gospodarjenje z mokrišči je svetovni izziv in trenutno je 160 držav članic spoznalo vrednost, ki jo ima ena konvencija posvečena enemu ekosistemu.
Kakšne so prednosti take specifičnosti? Priložnost zagotoviti načine in podporo, ki se osredotoča na akcije na licu mesta.

Kaj je naslednji potreben korak?
Mokrišča so življenjskega pomena za preživetje človeka. Težavo še vedno predstavlja rastoča človeška populacija, silne zahteve po ekonomski rasti, obveze za izkoreninjenje revščine in za zagotovitev vsakdanjega kruha vsem ljudem, pritiski, ki imajo še vedno prednost pred vzdrževanjem svetovnih mokrišč in njihove bogate biotske pestrosti. Zato sedanji in bodoči cilji ostajajo enako kot so bili pred več kot 40 leti ob osnovanju Ramsarske konvencije.

http://www.ramsar.org/cda/en/ramsar-activities-40ramsar-40-booklet/main/ramsar/1-63-443-486_4000_0__

Kazahstanska vlada je za Mokrišče mednarodnega pomena razglasila že šesto območje v letu 2009. Ta lokaliteta dopolnjuje prvo kazahstansko Ramsarsko lokaliteto, ki jo je že leta 1976 razglasila Sovjetska zveza. Naravni rezervat Sistem jezer Alakol-Sasykkol pokriva 914663 hektarjev na skrajnem vzhodu države. Tu gnezdi največje število vodnih ptic v Kazahstanu, poleg tega to ozemlje predstavlja glavni postanek na selitveni poti. Na območju se med selitvijo namreč ustavi preko sto tisoč ptic na leto.

Sistem leži v tektonski depresiji, sestavlja pa ga 529 jezer, ki jih napajajo reke. Jezera različnih slanosti, od slanih do 'sladkih', so izredno raznoliki življenjski prostori, kjer najde svoj dom 342 vrst ptic. Med njimi je 11 globalno ogroženih, 203 vrste pa na tem območju gnezdijo. Poleti množica vodnih ptic na teh jezerih menja perje.

V neposredni bližini tega jezerskega sistema so prisotni še vlažni in puščavski ter nižinski in gorski habitati. Na samem območju je razvitih pet tipov vegetacije: puščavska, travniška, gozdna, grmovna in vodna. Ozemlje predstavlja pomembno zalogo talne vode in se ponaša z veliko pestrostjo endemnih in reliktnih vrst rastlin in rib. Tu živita tudi dve globalno ogroženi vrsti sesalcev, in sicer Vormela peregusna iz družine kun in črnorepa ali perzijska gazela (Gazella subgutturosa). Največja tri jezera so pomembna ribolovna območja, kjer količino ulova prilagajajo letnim ocenam optimalnega izlova.

Mehiška vlada je za svojo, že 114., Ramsarsko lokaliteto imenovala Canal del Infiernillo y esteros del territorio Comcaac (Xepe Coosot), ki obsega 29700 ha. Gre za morski kanal med otokom Tiburón in obalo Sonora na severozahodu Mehike. Za to območje so značilni estuariji z mangrovami, podvodne livade morskih trav, zaplate koralnih grebenov in občasni potoki.

Vrstna sestava podvodnih livad na tem območju kaže na največje koncentracije enoletnih vrst morskih trav v takih združbah v vzhodnem Tihem oceanu. Mangrove se nahajajo na severni meji teh podvodnih livad. Ti življenjski prostori predstavljajo zatočišče, substrat in vir hrane več živalskim vrstam, ki predstavljajo osnovo obrtnega in komercialnega ribolova na območju. Poleg tega tu živi 81 endemnih vrst nevretenčarjev Kalifornijskega zaliva in nekaj ogroženih vrst, kot so mangrovne vrste (Avicennia germinans, Laguncularia racemosa in Rhizophora mangle), skrajno ogrožena vrsta (CR) ribe - totoaba (Totoaba macdonaldi), morske želve (Eretmochelys imbricata, Caretta caretta, Dermochelys coriacea, Lepidochelys olivacea in Chelonia mydas agassizi) in grivasta gos (Branta bernicla).

Turško Ministrstvo za okolje in gozdarstvo je imenovalo 416 hektarjev veliko jezero Kuycuk (Kuyucuk Gölü) za 13. Mokrišče mednarodnega pomena v državi. Gre za eno najbolj pomembnih močvirskih območij v regiji Kars na severozahodu Turčije.

Jezero napajajo sladkovodni izviri in reka, obdajajo pa ga travnata stepa in raztresena trstičevja (združbe Phragmites sp.). Pokrajina naj bi predstavljala tipično podobo Anatolije, kakršno je ta kazala pred obsežno degradacijo vodnih teles v zadnjih nekaj stoletjih, kjer so se travnate stepe prepletale z združbami močvirskih rastlin.

Srednjeafriška republika je s pomočjo projekta 'Vzpostavitev mreže ramsarskih območij vzdolž reke Kongo', ki ga omogoča Ramsar Swiss Grant for Africa, končala proces razglasitve svojega drugega mednarodno pomembnega mokrišča. Del tega projekta je bila tudi lanskoletna razglasitev 'Partie camerounaise du fleuve Sangha' - ramsarske lokalitete na kamerunskem delu te reke.

Polno ime srednjeafriške lokalitete, ki se razprostira na 275000 hektarjih, je Rivière Sangha située en République Centrafricaine. Območje izstopa zaradi prisotnosti obsežnih površin občasno poplavljenih gozdov in zaradi rek, močvirij in jezer, ki se skrivajo v njihovih nedrjih. Ima pomembno vlogo v vzdrževanju biotske pestrosti, saj omogoča življenje raznolikemu rastlinstvu in živalstvu. Npr. palmi rafija (Raphia sp.), ki je uporabna zaradi svojih dolgih vlaken, domačini pa iz nje pridelujejo tudi 'vino'. Od živali pa tu živijo tudi sloni, šimpanzi, hijene, raki in želve. Zelo pomembna lastnost tega območja je tudi preprečevanje in omejevanje poplav, kar tudi v deževni sezoni omogoča minimalno nihanje prihodkov lokalnih prebivalcev. Ti se v glavnem preživljajo z ribolovom, lovom, safari turizmom, gozdarstvom, poljedelstvom za domače potrebe in tudi s kopanjem diamantov in znanstvenim raziskovanjem. Posledica rudarjenja gorvodno od tega območja je zamuljevanje reke, to pa je glavni vzrok za zaskrbljenost, saj se na ta način zmanjšujejo območja, kamor se lahko v sušni sezoni zatečejo ribe.

Ta lokaliteta je vključena v čezmejni projekt s Kamerunom in Kongom, ki vključuje tudi skupno iskanje divjih lovcev na območju 'Dzanga Sangha Special Reserve'.

Sejšeli so imenovali svoje drugo Mokrišče mednarodnega pomena. Atol Aldabra s površino 43900 hektarjev, ki leži kakšnih 1150 km jugozahodno od glavnega otoka Mahé, sodi od leta 1982 med UNESCO-vo svetovno dediščino.

Aldabra je največji koralni atol na svetu in hkrati en najbolj izrednih otokov na Zemlji. Življenjski prostori, ki so tu razviti, vključujejo plitvo obalno morje, obalno območje slane lagune, oaze morske trave pod pasom bibavice in močvirne mangrove. Tako različni habitati omogočajo življenje raznolikemu živalstvu na vseh razvojnih stopnjah. Pisan živalski in rastlinski svet zastopajo zelena želva (Chelonia mydas), aldabrska želva velikanka (Geochelone gigantea), madagaskarski sveti ibis (Threskiomis aethiopicus abbotti), endemni vrsti žužkojedih netopirjev (Chaerephon pusillus in Triaenops pauliani) in 40 endemnih rastlinskih vrst.

Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) nas je 16. oktobra, na Svetovni dan hrane, poklicala k razmisleku o zagotavljanju zadostnih količin hrane v času krize (www.fao.org). Ta klic je s tehtnimi prispevki podprlo več sto vodilnih strokovnjakov, ki so v Rimu razpravljali o tem „kako nahraniti svet leta 2050”. To zasedanje je bilo priprava na konferenco World Summit on Food Security, ki bo potekala sredi novembra.

Tema „Reševanje Čadskega jezera – ogroženi sistem” je med dogodki tega dne najbolj izstopala, saj ta ekosistem ponazarja glavne izzive trajnostnega razvoja. Ali, kot je dejal generalni direktor FAO Jacques Diouf: „Svetovno kmetijstvo se bo moralo spoprijeti s posledicami podnebnih sprememb, predvsem z višjimi temperaturami, spremenjenim padavinskim režimom in pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so poplave in suše, poleg tega pa še s pomanjkanjem naravnih dobrin kot so prst, voda in biotska pestrost ”.

Subalpinska šotna barja Krkonose/Karkonosze so na sedmi mednarodni konferenci o geoekoloških vprašanjih, 21. septembra 2009, dodali na seznam Čezmejnih ramsarskih območij. Izolirana gorska veriga Krkonose (češko) oz. Karkonosze (poljsko) tvori naravno mejo med Poljsko in Češko s specifično geološko zgodovino. Kot taka predstavlja refugij za različne arktične in visokogorske vrste. Tukajšnje gore so botrovale razvoju značilnih lokalnih kultur in tradicij ter nastanku legend s skrivnostnimi bitji.
Na žalost je onesnaženje zraka zaradi razvoja industrije v drugi polovici 20. stoletja povzročilo obsežno umiranje gozdov na tem območju. Vendar danes gozdovi spet bujno rastejo in čarobna pokrajina vsako leto privabi velike množice pohodnikov in smučarjev.

Poljski Karkonoszki narodni park letos praznuje petdesetletnico, kmalu pa bo Abrahama srečal tudi njegov češki dvojnik. Parka skupaj s svojima puferskima območjema obsegata Čezmejni biosferni rezervat. Raziskave in monitoring tega enkratnega ozemlja so opravili mnogi znanstveniki, ki so pod okriljem UNESCO sodelovali v programu Man and Biosphere. Z razglasitvijo za Čezmejno ramsarsko območje so bila šotna barja in območja nad gozdno mejo tudi uradno spoznana kot skupna naravna dediščina obeh držav in kot ozemlje ključnega hidrološkega pomena, saj gre za povirje velikih evropskih rek Odre in Labe.

Po razglasitvi območja Francis Beidler Forest v Južni Karolini za Mokrišče mednarodnega pomena leta 2008, je bilo med ramsarska območja sprejeto ozemlje Corkscrew Swamp Sanctuary, ki je tudi v lasti družbe Audubon in ga upravlja Audobon of Florida. 5261 hektarjev veliko območje leži v zaledju mest Naples in Fort Myers in predstavlja pomembno vez med različnimi porečji južne Floride. Gre za ozemlje v zasebni lasti, ki se po IUCN uvršča med zavarovana območja kategorije IV (Upravljanje s habitati in vrstami). Sem sodijo ozemlja, na katerih se želi zaščititi določena živa bitja in/ali njihove življenjske prostore.

Corkscrew Swamp Sanctuary predstavljajo borovi gozdovi (pine flatwoods) vrste Pinus palustris, vlažne prerije, močvirja in poplavni gozdovi močvirske ciprese (Taxodium distichum). Veličastna šeststoletna drevesa tu dosegajo višino 40 metrov in tvorijo največji neokrnjen gozd močvirskih cipres v Severni Ameriki. Visoko v njihovih krošnjah gnezdi tudi štorklja vrste (Mycteria americana). Poleg nje tu najdemo še 200 drugih vrst ptic. Med njimi ogroženo (IUCN - Vulnerable) vrsto detla (Picoides borealis) in močno prizadeto (IUCN – Critically Endangered) vrsto netopirja (Eumops floridanus). Tu cveti še 22 ogroženih vrst orhidej.

Argentinska vlada je razglasila čudovito in dragoceno območje v pokrajini Tierra del Fuego za Mokrišče mednarodnega pomena. Trenutno je to ozemlje najbolj južno območje na seznamu ramsarskih območij. Glaciar Vinciguerra y turberas asociadas je 2760 hektarjev veliko območje, ki se razprostira na nadmorski višini med 200 in 1300 m. Vključuje ledenike; jezera; šotna barja, na katerih prevladujejo šotni mahovi, ostričevke ali drevesne vrste; gozdove južne bukve (rod Nothofagus) in stalne ter občasne reke. Med rastlinami izstopa ogroženi endemni mah (Skottsbergia paradoxa). Ledeniki in šotna barja so enkratni naravni zadrževalniki vode in so nepogrešljivi elementi porečja reke Arroyo Grande, ki je glavni vir vode za mesto Ushuaia.

Prisotnost ledenika Vinciguerra in šotna barja v dolini Andorra ustvarjajo sanjsko pokrajino, ki privablja turiste z vseh vetrov. Grožnjo okolju predstavljajo konjereja (konji se hranijo s poganjki in mladikami južnih bukev), sečnja gozdov in izkopavanje šote. Podnebne spremembe pa vplivajo predvsem na ledenik Vinciguerra. To zavarovano območje pravzaprav deluje kot puferska cona med Narodnim parkom Tierra del Fuego in širjenjem mesta Ushaia.

Fotografije je posnel Rodolfo Iturraspe.

Vlada Burkina Faso je imenovala 12 izjemno pomembnih ramsarskih območij. Območja, ki ležijo od Sahela na severu do regije Cascades na skrajnem jugozahodu države, pa v njenem osrednjem in vzhodnem delu, obsegajo množico raznolikih ekosistemov. Te predstavljajo naravna in umetna jezera ter stalni in presihajoči vodotoki. Vsi pa so ključnega pomena za življenje prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, za preživljanje lokalnega prebivalstva in za vzdrževanje hidrološke ter podnebne stabilnosti v mnogih delih dežele. Nova območja so se pridružila znamenitim Mare aux hippopotames, Mare d'Oursi in Parc National du W, ki so na spisku ramsarskih območij od leta 1990. Tako je v državi trenutno 15 ramsarskih območij s površino 652502 ha. V veliko pomoč pri imenovanju teh ozemelj je bila subvencija Ramsar's Swiss Grant for Africa, ki jo je velikodušno zagotovila švicarska vlada.

Bolivijska vlada je slovesno razglasila povečanje ramsarskega območja Laguna Colorada, ki je na seznamu Mednarodno pomembnih mokrišč od leta 1990. 51000 ha veliko ozemlje so razširili na skoraj 1,5 milijona ha. Povečano območje, zdaj imenovano Los Lipez (1427717 ha), leži na bolivijskem Altiplanu med 4200 in 6000 metri nad morjem in obsega stalna, različno slana, jezera brez iztoka. Prav tako so na območju razvita značilna (bofedales) in geotermalna močvirja. Tukajšnji življenjski prostori privabljajo jate ptic selivk, npr. tribarvne liskonožce (Phalaropus tricolor) in vrtorepe prodnike (Calidris bairdii), ki se tu na svoji poti spočijejo in nahranijo. Tu sta prisotni vrsta liske (Fulica cornuta) in močno ogrožena podvrsta Darwinove ree (Rhea pennata garleppi). Poleg tega pa se na območju zbira okoli 25 % svetovne populacije andskih plamencev (Phoenicoparrus andinus), medtem ko tukajšnje populacije Jamesovih plamencev (Phoenicoparrus jamesi) predstavljajo kar polovico svetovne populacije te vrste. Tu pa živijo tudi druge ogrožene živali, npr. endemna vrsta žabe (Telmatobius huayra), andska gorska mačka (Leopardus jacobitus) in kolokolo (Leopardus colocolo).

Zaradi izjemne lepote in naravnih vrednot je to območje med vsemi zavarovanimi območji Bolivije najbolj obiskano (okoli 70000 obiskovalcev letno), kar ima na žalost tudi negativen vpliv na jezera. Veliko grožnjo tem življenjskim prostorom pa predstavlja predvsem rudarstvo. To območje zajema dve od 14 prioritetnih območij vključenih v Mrežo mokrišč pomembnih za varovanje plamencev Visokih Andov Argentine, Bolivije, Čila in Peruja. Polovica tega ramsarskega območja je zavarovanega kot Narodni naravni rezervat Eduardo Avaroa. Poleg tega je bilo prvotno ramsarsko območje Laguna Colorada junija leta 1993 uvrščeno na Montrojski seznam, z njega pa odstranjeno avgusta 1996.

Pri priključitvi ozemlja med ramsarska območja so sodelovali WWF International's Freshwater Programme, Danone Fund for Ramsar in Fundación Yuchán.

Tako ima Bolivija trenutno osem ramsarskih območij, ki skupaj pokrivajo 7894472 hektarjev.

Fotografije je posnel Omar Rocha. Slika 1: Laguna Hedionda, slika 2: Bofedal Rio Quetena, slika 3: Jamesov plamenec

Čilska vlada je dve območji visoko v Andih vključila na Ramsarski seznam mokrišč mednarodnega pomena. Obe ležita v regiji Antofagasta in bosta odslej del omrežja Ramsarskih območij v visokih Andih na severu države. Ozemlji Salar de Aguas Calientes IV in Salar de Pujsa obsegata slana jezera z izjemnim pomenom za ptice selivke zahodne poloble. Obe pa vzdržujeta tudi upoštevanja vredne populacije različnih sesalcev. Tako ima Čile trenutno 11 Ramsarskih območij, ki skupaj pokrivajo površino 192080 hektarjev.

Salar de Aguas Calientes IV pokriva 15529 hektarjev v puščavskem območju Osrednja suha puna v severnem Čilu. Slana jezera in azonalna vegetacija (travniki in bofedales), močvirja nastala zaradi dvigovanja talne vode, omogočajo veliko vrstno pestrost in vzdržujejo zdrave populacije živali. Podobno kot sosednje območje Salar de Pujsa, to ozemlje predstavlja pomemben prostor za prehranjevanje in počitek ptic na njihovi selitveni poti. Tu najdemo vrtorepega (Calidris bairdii), prekomorskega (C. melanotos) in druge prodnike (npr. Calidris himantopus in Catoptrophorus semipalmatus), velikega (Tringa melanoleuca) in malega rumenonogega martinca (Tringa flavipes) ter tribarvnega liskonožca (Phalaropus tricolor). Tu se dobro počutijo tri vrste plamencev (andski, čilski in Jamesov), Darwinova rea (Pterocnemia pennata), andska gos (Chloephaga melanoptera) in punski tinamu (Tinamotis pentlandii), prav tako pa tudi različni sesalci kot sta kratkorepa činčila (Chinchilla brevicaudata) in vikunja (Vicugna vicugna).
Trenutno je na območju dovoljeno pridobivanje soli, ki pa predstavlja grožnjo tukajšnjim življenjskim prostorom. Habitat je neposredno ogrožen z odvzemom soli s površine, posredno pa ga ogroža črpanje talne vode.

Kitajska gozdarska uprava je v sodelovanju z upravo narodnega parka Hangzhou Xixi, Inštitutom za preučevanje subtropskih gozdov in Univerzo v Zhejiangu razglasila močvirje Hangzhou Xixi (325 ha) za 37. ramsarsko območje na Kitajskem. Gre za očarljivo močvirje, ki leži jugozahodno od Šanghaja, le nekaj kilometrov iz središča mesta Hahgzhou.

Ozemlje je kompleks kakšnih 400 stalnih sladkovodnih jezer, ki so med seboj povezana s kanali in rekami. Ti vodotoki predstavljajo tako naravna kot umetna mokrišča Vzhodne Kitajske. Ribnike preraščajo združbe plavajočih rastlin (Azolla imbricate, Salvinia natans in Lemna minor), na stalno vlažnih tleh med rekami in jezeri pa se bohoti močvirsko rastlinstvo. Med 126 vrstami ptic, ki so jih na območju opazovali, je 28 vodnih. Območje je pomembno za devet ogroženih vrst ptic, poleg tega pa predstavlja življenjski prostor velikemu številu rib, od katerih je pet vrst endemnih. Nivo vode v močvirju je mogoče uravnavati s pomočjo številnih kanalov in jezov, s čimer je možen nadzor poplav in ustvarjanje habitatov za ribe.

Alžirska vlada je vložila ogromno truda v projekt izključitve območij Oasis de Ouled Saïd in Réserve Intégrale du Lac Tonga z Montreujskega seznama ramsarskih območij. Za napor in uspeh jim sekretariat iskreno čestita.

Oasis de Ouled Saïd (25400 ha) predstavlja med mokrišči na ramsarskem seznamu redko zastopan življenjski prostor. Gre namreč za mokrišče, ki ga je ustvaril človek. Nahaja se v krutem okolju z zelo malo vode in igra odločilno vlogo pri vzdrževanju ptic na selitvah, kopitarjev kot so gazele in drugih ogroženih vrst. Ta oaza je tudi ključnega pomena za lokalno prebivalstvo, saj jim omogoča gojenje dateljevih palm. S tradicionalnim sistemom odprtih kanalov (fouggara), ki vodo enakomerno razdeli med prebivalce, so premagovali težave, ki jih predstavlja pomanjkanje vode.

Ob vključitvi območja med ramsarske lokalitete leta 2001 je alžirska vlada zahtevala, naj se ga vpiše v Montreujski seznam. Vedeli so namreč, da je za rešitev težav, s katerimi se je oaza spogledovala, potrebno posebno posredovanje. Grožnje območju so predstavljali pomanjkanje denarnih sredstev za vzdrževanje fouggar in za utrditev peščenih sipin, ki so prodirale v oazo, poleg tega je območje pestila suša, prišlo pa je tudi do znatnih izgub lokalnih sort palm.

S pomočjo organizacij WWF-International, MAVA Foundation, Ramsar Secretariat, Ministrstva za gozdarstvo, mestne hiše v Ouled Saïdu in prebivalcev oaze se je projekt obnove vršil od leta 2002. Prodor sipin v oazo so ustavili s postavitvijo tradicionalne ograje iz suhih palm in žive meje iz palm okoli oaze; izkopali so vodnjak in ga opremili s črpalkama, ki dovajata vodo v obnovljeni kotanji, vodo pa so uporabili za zalivanje žive meje; za zaščito pred vetrom so zasadili gozdni nasad tamariš. Z investicijami Ministrstva za vodne vire pa so razvili načrt za obnovo fouggar.

Velika Britanija je na svojih nepriključenih ozemljih St. Helena, Tristan da Cunha razglasila dve zelo obsežni morski območji za mokrišči mednarodnega pomena. Novi ramsarski območji se osredotočata na Gough Island in Inaccessible Island ter na morje, ki ju obdaja. Obe območji sta tako del svetovne naravne dediščine imenovane Gough and Inaccessible Islands (leta 1995 razglašeno in 2004 razširjeno območje), kot tudi naravna rezervata in Mednarodno pomembni območji za ptice (IBAs). Upravljata se v skladu s Sporazumom o varovanju albatrosov in viharnikov (2004), katerega podpisnica je tudi Velika Britanija. Razglasitev je začela veljati 20. novembra 2008.

Gough Island (229811 ha) je en največjih in razmeroma nespremenjenih otoških ekosistemov v zmernem podnebnem pasu južne poloble. Pomembni habitati obsegajo območja negozdnatih šotišč, sladkovodnih jezerc in rek, morskega dna pod pasom bibavice in skalne morske obale. Na otoku se razmnožujeta dve vrsti tjulnjev in 22 vrst ptic, kar ga uvršča med najpomembnejše gnezdilne kolonije morskih ptic na svetu. Več vrst ptic, ki gnezdijo na otoku Gough, je globalno ogroženih, npr. sajasti albatros (Phoebetria fusca) in Moseleyev pingvin (Eudyptes moseleyi). Nekaj vrst pa je endemnih za to skupino otokov, npr. tukalica (Gallinula comeri), strnad (Rowettia goughensis) in albatros (Thalassarche chlororhynchos). Na otoku trenutno deluje južnoafriška meteorološka postaja, druge človeške aktivnosti na otoku in ob njem pa vključujejo raziskave otoka, komercialni ribolov na jastoge (Jasus tristani) in omejen športni ribolov.

Sekretariat z velikim zadovoljstvom obvešča, da je Republika Kazahstan razglasila sistema stepskih jezer za mokrišči mednarodnega pomena. Oba sistema sta izjemno pomembni območji zlasti za vodne ptice selivke. Eno od obeh, Sarjarka – stepe in jezera severnega Kazahstana, je del svetovne naravne dediščine, obe območji pa sta del Zahodno-osrednje azijske območne mreže zavarovane z Bonnsko konvencijo o migratornih živalskih vrstah. Ozemlji ležita v pokrajini Kostanai, za zavarovani pa veljata od 12. julija 2009.

Trenutno je v Kazahstanu šest ramsarskih območij, ki pokrivajo površino 712105 hektarjev.

Odstranitev z Montreujskega seznama: Ramsarska območja Alagol, Ulmagol in Ajigol v Iranu

Kompleks jezer Alagol, Ulmagol in Ajigol ter njim pripadajoča močvirna območja pokrivajo 1400 ha v polpuščavskih stepah na jugovzhodnem koncu Kaspijskega morja v bližini meje s Turkmenistanom. Zaradi številčnosti in raznolikosti vodnih ptic, ki tu prezimujejo, je bilo leta 1975 vključeno med Ramsarska območja. Mnoge od teh ptic so na seznamu mednarodno ogroženih vrst. Poleg tega območje poleti vzdržuje regionalno pomembne populacije vodnih ptic.

Mehiška vlada je na Svetovni dan mokrišč, 2. februarja 2009, imenovala Humedales de Bahía Adair (42.430 ha) kot 113. mokrišče mednarodne pomembnosti.

Lokaliteto sestavljajo trije habitatni tipi; estuariji, arteški vodnjaki in slana močvirja, ki se nahajajo v Gran Desierto de Altar-ju, eni najbolj sušnih in ekstremnih puščav v severni Ameriki.
Zaščitenih je 12 živalskih vrst, ki jih najdemo pod posebno zaščito v mehiški zakonodaji, kot na primer ogrožena puščavska kili ribica (), ki je endemična v regiji ter vrste, ki so v Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), kot so morska želva (Caretta caretta), črnomorska želva (Chelonia agassizi), orjaška črepaha (Chelonia mydas), orjaška usnjača (Dermochelys coriacea) in zelenkasta želva (Lepidochelys olivacea). Tri morske ribe, glavoči vrste Gillichthys seta, Anchoa mundeoloides in Leuresthes sardina so endemične v severni Gulf of California kot tudi dve endemični rastlinski vrsti – Palmerjeva trava (Distichlis palmeri) in metlikovka vrste Suaeda puertopenascoa.
Glavna hidrološka vrednost tega mokrišča je vodonosnik Sonoyta-Puerto Peñasco Aquifer, predzgodovinska stvaritev.
Glavna raba zemljišč vključuje turizem in nepremičnine v obalnih območjih, izločevanje soli, znanstvene raziskave, ohranitev, okoljsko izobraževanje, ribolov, gojenje ostrig ter ekoturizem.

22. maja praznujemo Mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Letošnja tema so invazivne tujerodne vrste.

Invazivne tujerodne vrste so ena največjih nevarnosti za biološko raznovrstnost ter ekološko in gospodarsko blaginjo družbe in planeta. So ene izmed neposrednih krivcev za degradacijo mokrišč ob habitatnih spremembah, podnebnih spremembah, prekomernega izkoriščanja ter onesnaževanja. Letošnje leto je ta dogodek ovekovečilo rekordno število držav po svetu, kar kaže na naraščajočo zavest o nevarnosti za biološko raznovrstnost ter njen vpliv na blaginjo ljudi.

Kazahstanska vlada je imenovala dve novi mokrišči mednarodnega pomena, 7. maja 2009.

Z imenovanjem mokrišč mednarodnega pomena sta jezerska sistema, Koibagar-Tyuntyugur (58.000 ha) in Kulykol-Taldykol (8.300 ha), Kazahstanu prinesla skupno štiri ramsarske lokalitete s površino 531.141 ha. Nahajata se v mestu Kostanay, severnemu delu države. Oba jezerska sistema sta bila imenovana tudi na zahodni/srednjeazijski spletni strani za snežne žerjave (Grus leucogeranus) in ostale globalno ogrožene močvirske ptice, v okviru Konvencije selitvenih vrst (CMS) ter na informacijski strani ramsarskih mokrišč (RIS site), ki je bila vzpostavljena s pomočjo pristojnega UNEP/GEF Siberian Crane Wetlands Project.

Na Svetovni dan mokrišč je Argentina imenovala ramsarsko lokaliteto.

Lagunas Altoandinas y Puneñas de Catamarca (1.228.175 ha) leži med 3.010 m in 6.885 m nadmorske višine in je del biosfernega območja Laguna Blanca, v okviru UNESCO programa Človek in biosfera (MAB - Man and Biosphere). Nova ramsarska lokaliteta vključuje kompleks visokega andskega endoreičnega povodja, ki je tipičen za visoko planoto Puno; rahlo slana plitva in globoka jezera ter zelo slana globoka jezera. Na tem območju se pojavlja 19.000 osebkov jamesovih plamencev (Phoenicoparrus jamesi) in 2.100 andskih plamencev (P. andinus), ki posamič predstavljajo 6 % svetovne populacije te vrste. Lokaliteta gosti tudi več endemičnih vrst, kot so orjaška liska (Fulica gigantea), raca vrste Anas specularioides alticola, vikunja (Vicugna vicugna), kalpeška lisica (Pseudalopex culpaeus) ter žaba vrste Telmatobius hauthali, ki je endemična za pokrajino Catamarco. Poleg tega se na tem območju nahajajo naslednje ogrožene vrste, ki so na Rdečem seznamu (po IUCN): andska mačka (Leopardus jacobita), kratkorepa činčila (Chinchilla brevicaudata) ter 14 selitvenih vrst – prekomorski prodnik (Calidris melanotos), vrtorepi prodnik (C. bairdii) in rumenonogi martinec (Tringa flavipes)…

Visoko andsko mokrišče je zelo občutljiv in ranljiv ekosistem, ki ga ogroža predvsem prekomeren in neurejen turizem, izkopavanje rude ter zbiranje jajc plamencev.

Poleg Argentine, Bolivije, Čil in Peruja je območje eno izmed 14 prednostih mokrišč mednarodnega pomena zaradi ohranjanja andskih plamencev.

Na slovesnosti, ki se je odvijala na 40. seji Stalnega odbora, so sprejeli novo ugandsko mokrišče mednarodne pomembnosti.

Paul Mafabi, poslovodja na Oddelku za upravljanje z mokrišči na Ministrstvu za vode in okolje v Ugandi, je sprejel certifikat za ramsarsko lokaliteto – Rwenzori Mountains. Nova lokaliteta se razprostira na 99.500 ha znotraj narodnega parka in svetovne dediščine. Nahaja se v zahodnem delu države na nadmorski višini od 1.600 do 5.100 m – v gorah, kjer domuje en od treh vrhov, ki so pokriti z večnim ledom (Mt. Kenya in Kilimandžaro) ter v bližini ramsarske lokalitete Parc national des Virunga v demokratični republiki Kongo.
Nova ugandska lokaliteta je bila podprta 13. maja 2009 s strani Svetovnega sklada za naravo Uganda in Mednarodnega rečnega programa.

Dokumentacija za tri majhna, vendar izjemno zanimiva mokrišča mednarodne pomembnosti, ki jo je republika Koreja objavila že na srečanju Ramsar COP10 v Changwon-u, v obdobju od oktobra do novembra 2008, je sedaj dokončana.

Ganghwa Maehwamarum Habitat v bližini metropolitanskega mesta Incheon, je mokrišče, ki ga je ustvaril človek. Dejanska površina znaša 0,3015 ha (zaokrožena na 1 ha) in je do sedaj najmanjša ramsarska lokaliteta.
Muljangori-oreum wetland (63 ha) na otoku Jeju je narodni park, Unescova svetovna dediščina ter biosferni rezervat, ki zajema jezero vulkanskega nastanka nad 900 m n.v..
Odaesan National Park Wetlands (2 ha) je narodni park v Gwangwon-u na severovzhodu. Gre za kompleks treh majhnih močvirij na gori Odaesan na 1000 m n.v. in vključuje nekaj najbolj ohranjenih šotnih barij v državi.

Ramsarski upravni organ v Združenih državah Amerike, na Oddelku za mednarodno ohranitev rib in prostoživečih živali, je izdelal informativno brošuro.

V omenjeni brošuri z nazivom "United States Ramsar sites" (Ramsarske lokalitete Združenih držav Amerike), je opisanih vseh 26 mokrišč mednarodne pomembnosti v tej državi. Podatki so ažurni, saj vključujejo opise dveh ramsarskih lokalitet – Palmyra Atoll NWR in Corkscrew Swamp, ki sta sicer bili imenovani s strani ZDA, vendar še nista bili vključeni v proces obdelave s strani osebja ramsarskega sekretariata.
Brošura je dostopna v PDF formatu na naslednjem spletnem naslovu: http://www.fws.gov/international/DIC/global/pdf/Ramsarsitesbrochureforweb20090407.pdf.

Avstrijski nacionalni ramsarski odbor se je od 20. do 21. aprila 2009 sestal na 22. seji na jezeru Constance.


Seja je potekala v vladni stavbi državne uprave Vorarlberg v mestu Bregenz (znamenitem po svojih opernih predstavah na obrežju jezera Constance), nato je sledil izlet z ladjo po jezeru.
Avstrijski nacionalni ramsarski odbor je zgled prijaznega odbora. Naj postane vir navdiha tudi za ostale države, katerih cilj je okrepitev ramsarskega dela ter izvajanje na nacionalni in lokalni ravni.

Sekretariat je z navdušenjem objavil, da je dokumentacija, največjega mokrišča mednarodnega pomena, dokončana.

Demokratična republika Kongo je 24. julija 2008 imenovala mokrišče deževnega gozda imenovano, »Ngiri-Tumba-Maindombe« (6.569.624 ha). Gre za obsežno območje deževnega gozda, rek in jezer na vzhodni strani reke Kongo, ki meji z nekoliko manjšo ramsarsko lokaliteto, »Grands affluents« (5.908.074 ha).
Prejšnja največja ramsarska lokaliteta je bila »Queen Mauf Gulf« (6.278.200 ha) v severozahodnem kanadskem ozemlju.
Pri novem imenovanju največje lokalitete na svetu, sta bistveno pripomogli WWF Mednarodni rečni program in WWF – Demokratična republika Kongo.

Sudan je imenoval dve novi mokrišči mednarodne pomembnosti - obalni območji v Rdečem morju.

Obe območji sta biotsko raznovrstni. Za Dongonab Bay-Marsa Waiai (280.000 ha) so značilni številni koralni grebeni, mangrove, otoki oddaljeni od obale, mehka blatna tla, peščene plaže, slana močvirja ter slana porečja. Suakin-Gulf of Agig (1.125.000 ha) pa zajema, ne samo peščene obale, lagune, delto Tokar vzdolž obale, ampak tudi morsko razsežnost otočja Suakin in njegovih koralnih grebenov. Sudan ima sedaj štiri ramsarske lokalitete, s skupno površino 8.189.000 ha.

Bosna in Hercegovina je na seznam ramsarskih lokalitet dodala pomembno kraško ramsarsko lokaliteto.

3. aprila 2009 so v majhnem mestecu Livno, bosanske oblasti, strokovnjaki iz lokalnih in mednarodnih nevladnih organizacij in različnih interesnih skupin, praznovali vpis Livanjskega kraškega polja med mednarodno pomembna mokrišča.
Senad Oprašić, direktor nacionalnega ramsarskega upravnega organa v Sarajevu, je izrazil zadovoljstvo, da je ravno Ramsarska konvencija prva zagotovila pravno varstvo tega izrazitega območja. Njegov urad pa že pripravlja nujno potrebno okoljsko zakonodajo, vključno z zakonodajo za zavarovana območja za svojo državo.

V Kongu so 3. aprila 2009 imenovali dve mokrišči mednarodne pomembnosti.

Les Rapides du Congo-Djoué (2.500 ha) obsega pomembno reko Kongo, s pritokoma Djoué in Loua in bogat kompleks okoliških močvirskih vrst ter veliko večji Sangha-Nouabalé-Ndoki (1.525.000 ha), ki vključuje narodni park in obsega pomembno reko Sangha z okolico. Ti dve lokaliteti sta se pridružili obstoječim petim, z namenom zagotavljanja ohranitve in razumne rabe na skupno 8.454.259 hektarjih.
Mednarodni rečni program (WWF International’s Freshwater Programme) je bil pri podpori imenovanja omenjenih mokrišč na seznam ramsarskih lokalitet zelo koristen.

Kazahstanska vlada je imenovala drugo mokrišče mednarodne pomembnosti, 10. marca 2009.

Delta reke Ural in obala Kaspijskega jezera (111.500 ha) sta del severnega kaspijskega naravnega rezervata. Lokaliteta obsega edinstveno delto reke mokrišča v zahodnem Kazahstanu, ki poteka vzdolž severne obale Kaspijskega jezera, in vključuje veliko morskih/obalnih in kopenskih močvirskih tipov.
Zaradi mešane vodne oskrbe in sezonskih sprememb, ima lokaliteta številne morske in sladkovodne habitate. Raznovrstnost vrst je precejšnja, predvsem velja omeniti 13 ogroženih vrst ptic po IUCN (International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources). Lokaliteta je značilna za veliko število gnezdečih, goljenih in selitvenih vrst, med njimi so znatnega števila: labod grbec (Cygnus olor) (22.000), raca mlakarica (Anas platerhynchos) (12.000) in reglja (Anas querquedula) (44.000). Reka Ural je pomembna kot drstišče za številne vrste rib Kaspijskega jezera, jesetrovke (Acipenseriformes). Na tem območju je zaščitenih več kot 460 vrst vretenčarjev, vključno s 76 vrst rib, 20 vrst plazilcev, 292 vrst ptic in 48 vrst sesalcev. Območje je pomembno za transport, podpira pa tudi kmetijske dejavnosti (pašništvo, košnja) in turizem. Intenzivni ribolov, plovba in raziskovanje predstavljajo nevarnosti ekološkemu značaju mokrišč. Za to ramsarsko lokaliteto je bil pripravljen tudi načrt upravljanja.

Jugovzhodna azijska močvirja so zelo pomembna zaradi biodiverzitete, nacionalnega gospodarstva ter blaginje ljudske skupnosti.

Tajska je nedavno vodila okroglo mizo in študijsko potovanje, vključno za vlado in organizacije civilne družbe iz Kambodže, Malezije in Vietnama, da bi si izmenjali izkušnje z ramsarskim izvajanjem.
Obisk je bil organiziran s strani mednarodne organizacije BirdLife International, gostil pa jih je Urad za naravne vire, okoljsko politiko in načrtovanje (Office of Natural Resources and Environmental Policy and Planning - tajski ramsarski upravni organ - RAA) ter Društvo za ohranjanje ptic Tajske (Bird Conservation Society of Thailand - BCST, BirdLife na Tajskem).

Turkmenistan je zaključil pristopne formalnosti z UNESCO-m in se je pridružil Ramsarski konvenciji, ki je bila spremenjena s Protokolom leta 1982, kot 159. pogodbenica. Konvencija za Turkmenistan bo začela veljati 3. julija 2009.

Kot svoje prvo mokrišče mednarodne pomembnosti, je pogodbenica imenovala Turkmenbashy Bay (267.124 ha), sestavljen iz več zalivov Kaspijskega jezera, ki so ločeni od odprtega morja z zalivoma Krasnovodskiy in severnim Cheleken-om. Predel vključuje plitve, nekoliko slane zalive z odprtim dostopom na peščene rti, ki so ločene od morja; peščen in s školjakmi bogat rt, otoke, sipine zrasle s slanušami ter kamnite otoke v Balkan Bay-u, vključno z največjim otokom, Dagada, ki meri 120 ha.
Plitvine obalnih voda so največje redne poti ptic in tudi največja prezimovališča. Vodne ptice gnezdijo v zahodni Sibiriji, Kazahstanu in drugih območjih osrednje in severne Azije. Območje je pomembno tudi kot zatočišče kaspijskega tjulenja , ki predstavlja 1 % biogeografske populacije. Strogo varovani rezervat Hazar, pokriva kar 72 % površine te ramsarske lokalitete. Lov in ribolov, ki se sicer izvajata na drugih delih območja, pomembno prispevata k lokalnemu gospodarstvu.

Organizacija afriško-evrazijskih vodnih ptic selivk (Migratory Waterbird Agreement - UNEP/AEWA) in Konvencija selitvenih vrst (Convention on Migratory Species – UNEP/CMS) najavljata odštevanje do Svetovnega dneva ptic selivk 2009.

Dvodnevna akcija ozaveščanja bo potekala na svetovni ravni že četrto leto zapored, od 9. do 10. maja 2009. Letošnja osrednja tema Svetovnega dneva ptic selivk je »Ovire preseljevanja«, z največjim poudarkom na umetnih ovirah, ki jih je človek postavil za ptice med njihovim letnim preseljevanjem.

Izšla je knjiga Edwarda Maltby-a, FUNKCIONALNA OCENITEV MOKRIŠČ; VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEV

Knjiga določa sistematsko metodologijo ocenitve kako delujejo mokrišča. Laikom omogoča hitro in stroškovno učinkovito oceniti delovanje mokrišč ter avtomatizira vidike funkcionalne ocenitve s pomočjo priloženega CD-ROM-a. Nenazadnje pa uporabnikom nudi informacije, ki jih potrebujejo za razumevanje ekosistemskih storitev mokrišč ter kako upravljati mokrišča bolj učinkovito.
Za nakup je na voljo pri založbi Woodhead Publishing (Cambridge, Anglija).

Mavretanska vlada je dodala četrto lokaliteto na seznam mednarodno pomembnih mokrišč, jezero Lac Gabou in porečje na planoti Tagant (9.500 ha).

Nova lokaliteta je sestavljena iz mreže rek, ki pritekajo iz gorske regije na meji Sahela in Sahare do jezera Lac Gabou, več začasnih lagun in luž kot tudi sladkovodnih izvirov in oaz.
Prisotnost vodnih virov je pomembna za zaščito različnih rastlinskih in živalskih vrst, večinoma avtohtonih na tem območju ter za globalno ohranjanje le-teh. Posebej velja omeniti datljevo palmo Phoenix dactylifera in palmo vrste Hyphaene thebaica, dve palmi, ki imata precejšnjo ekonomsko vrednost, kruhovec oz. baobab Adansonia digitata in puščavska roža Adenium obesum, kruhovca, ki sta tipična za sahelsko savano. V obdobju neugodnih pogojev, najde tu zatočišče podvrsta nilskega krokodila Crocodylus niloticus suchus, za katero je značilno, da se zakoplje v blatne luže in jarke, dokler se ne začne deževna sezona. Prelet bele štorklje Ciconia ciconia in črne štorklje Ciconia nigra je bil opažen v območju, ki je pomembna selitvena pot za različne vodne ptice. Glavne grožnje predstavljajo prekomerno izkoriščanje omejenih sredstev in dezertifikacija, ki je tipična za Sahel.

Sekretariat je izdal CD zgoščenko zapisnikov 10. konferenc pogodbenic, ki so se odvijale v Changwonu, Republiki Koreji, od 28. oktobra do 4. novembra 2008.
CD zgoščenka je na voljo za vse tiste, ki so se konference udeležili oziroma tiste, ki jih zanimajo rezultati le-te.
Kopije CD zgoščenk bodo poslane upravnemu organu Ramsarja, za svoj izvod pa lahko zahtevate tudi vi.
Zapisniki vključujejo poročilo konference, sklepe (v Word in PDF formatu), Changwon deklaracijo, seznam udeležencev, nacionalna poročila odobrena s strani COP10, informativne papirje, ključne PowerPoint predstavitve podane med plenarnimi sejami, nekaj fotografij in še veliko več.
Izvod lahko zahtevate na elektronskem naslovu: riera@ramsar.org (Montse Riere). Ne pozabite pripisati vaš točen naslov

Na današnji dan, 2. februarja so v Gabonu imenovali tri nova močvirja mednarodne pomembnosti.

Z novimi mokrišči, ki so velika in zelo bogata, ima tako Gabon devet mokrišč mednarodne pomembnosti, s površino 2.818.469 ha.
Zahvala gre Svetovnemu skladu za naravo v okviru Mednarodnega sladkovodnega programa ter Svetovnemu skladu za naravo – Gabon, ki sta omogočila finančno in tehnično podporo za ta projekt.

Le pet dni nas loči do svetovnega dneva mokrišč oziroma manj, če ste načrtovali praznovanje že ob koncu tedna. Sedaj je čas za končni opomin in posodobitev.

Letošnja poslanica svetovnega dneva mokrišč je osredotočena na upravljanje povodij in se glasi: "Po toku navzgor, po toku navzdol; Mokrišča nas združujejo«. Opozoriti nas želi, da morajo upravljavci voda razmišljati celostno o povodjih in mokriščih, o vseh njihovih sestavnih delih in ne le o vodi kot taki.
Gradivo in materiali so dostopni na spletni strani, http://www.ramsar.org/wwd/9/wwd2009_index.htm, kjer lahko izveste zakaj se ta tematika tiče vseh nas, kjerkoli živimo in kdorkoli že smo.

Upamo, da vas bo letošnji slogan navdihnil, da organizirate kakršenkoli dogodek povezan z njim!

Deležniki so se srečali na Filipinih zaradi posodobitve nacionalnega akcijskega načrta za mokrišča.

Filipini so ena izmed biološko najbogatejšimi državami na svetu. Več kot 7.000 otokov in arhipelag, ki se razteza preko 1.810 km od severa prti jugu, tvorijo državo. Izzivi upravljanja te biotsko pestre države, katere velik del je povezan z mokrišči, so ogromni.
Več kot 60 ljudi, ki predstavljajo širok spekter interesnih skupin pri ohranjanju mokrišč, je predstavilo nove smernice za filipinska mokrišča. Tridnevno srečanje je potekalo od 12.-14. januarja 2009 na Univerzi Silliman v mestu Dumaguete City, ki leži na otoku Visayas.
Glavni namen konference je bil pregled izvajanja in posodobitev nacionalnega akcijskega načrta za mokrišča iz leta 1993. Določili so tudi faze za razvoj nacionalne politike mokrišč in vzpostavili nacionalni odbor za mokrišča, ki bo odgovoren za nadzor dokončanja teh dveh dokumentov in za izvajanje načrta.

Novi ramsarski posnetek z naslovom: »Mokrišča: ohranjajo naš planet živ in dober« je sedaj dostopen na spletni strani http://www.ramsar.org v angleščini, francoščini in španščini, v dolgi in kratki verziji.
Film pripoveduje zgodbo o pomembnosti mokrišč za človeški obstoj in o spornih vprašanjih, s katerimi se dragoceni viri soočajo. Ramsarska konvencija pomaga ljudem, da delajo skupaj in upravljajo te nujno potrebne ekosisteme. Film je bil prvič predvajan v Changwonu-u v Koreji in je požel velik uspeh. Predvajan je bil na Green.tv z velikodušno finančno pomočjo Changwon-a.
Daljša verzija traja približno 4 minute in pol, velikosti 30 MB ter minuto in pol trajajoča krajša verzija, velikosti okrog 12 MB. Filmi so v QuickTime.MOV formatu, od novega leta dalje pa bodo na voljo brezplačno na DVD v PAL in NTSC formatih. Če želite prejeti izvod DVD-ja pošljite svoje ime in naslov gospe Nathalie Rizzotti, ki je odgovorna za ta projekt, na naslednji elektronski naslov: rizzotti@ramsar.org.

Kitajska ima tako 36 ramsarskih lokalitet, s skupno površino 3.168.210 ha. Celotna Konvencija sedaj vsebuje 1.828 ramsarskih lokalitet, ki obsegajo 168.985.680 ha površine.


Pragati Tuladhar (op. tehnični uslužbenec za Azijo – Oceanijo, zaposlen v sekretariatu Ramsarske konvencije) je pripravil kratke opise ramasarskih lokalitet, zabeležene na Seznamu ramsarskih lokalitet, ki temeljijo na informacijah iz ramsarske spletne strani v razdelku o informacijah (Ramsar Information Sheets). To delo je finančno podprl Sladkovodni program v okviru Svetovnega sklada za naravo (WWF), tehnično podporo pa kitajski programski urad.

Ramsar in UNEP-GRASP bo začel s predvajanjem dokumentarnega filma o opicah, rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnostih ter o ramsarski lokaliteti Petit Loango (op. živalski rezervat), ki leži v Gabonu.

V okviru projekta za zaščito velikih opic (Great Apes Survival Project (UNEP/GRASP) ), ki deluje v okviru okoljskega programa Združenih narodov za okolje in Ramsarske konvencije, bodo predvajali dokumentarni film, ki poudarja predvsem, da obstajajo povezave med trajnostnim gospodarjenjem z mokrišči, kjer domujejo opice in državami, ki so v razvoju in se soočajo z dejavnostmi naftnega raziskovanja.
Film prikazuje primer države, ki poskuša uskladiti ohranjanje in razvoj koncernov preko participativnega upravljanja parka, ki je domovanje velikih opic in hkrati ramsarska lokaliteta.

Italija je zaključila vse formalnosti v zvezi z odstranitvijo zadnje ramsarske lokalitete, ki je bila na Montreujskem seznamu »kjer so se spremembe ekološke narave pojavile, se pojavljajo ali se verjetno bodo pojavile čez nekaj let«.

Glede na dokumentacijo, ki jo je upravni organ predložil Ministrstvu za okolje, ozemlje in morje, so upravitelji »Stagno di Cagliari« na otoku Sardinije, naredili znaten napredek pri reševanju težav, od leta 1990, odkar je bila lokaliteta dodana na seznam. Po posvetu z Odborom za strokovno pomoč pri Ramsarski konvenciji (STRP – Ramsar Scientific and Technical Review Panel) je bila lokaliteta s seznama odstranjena 25. novembra 2008.

Niumi-Saloum je imenovan kot prva afriška čezmejna ramsarska lokaliteta in kot prva čezmejna ramsarska lokaliteta izven Evrope.

Delta du Saloum v Senegalu je bila imenovana kot tretje senegalsko močvirje mednarodne pomembnosti leta 1984.
Kot tretja ramsarska lokaliteta pa je s 13. oktobrom 2008 postal tudi narodni park Niumi v Gambiji.

Na seznam ramsarskih lokalitet so zadnji hip dodali dve lokaliteti.

Ena izmed njih je Malezija, ki je imenovala naravne obalne mangrove in močvirnati gozd v pokrajini Sabah, pod imenom "Lower Kinabatangan-Segama Wetlands" (78.803 ha). Nepal pa je imenoval "Mai Pokhari" (90 ha), stalni sladkovodni ribnik, ki ima veliko versko in kulturno vrednoto v budistični, hindujski in mundhumski tradiciji.

Francoska vlada je imenovala fascinantno zbirko 11 novih mokrišč mednarodnega pomena.


Poleg nekaj sistemov lagun vzdolž severne in južne obale, sta dve dodatni laguni vzdolž krasne obale Korzike. Morda najzanimivejši so predeli v francoskih čezmorskih ozemljih, vključno s sistemi koralnih grebenov blizu Tahitija v Francoski Polineziji, mesta na Martinique-u in Francoski Gvajani ter 2,2 mio ha razsežno območje, ki obsega južni Indijski ocean, ki vključuje Francosko južno otočje (otočje Crozet in Kerguelen, otok Amsterdam, otok Svetega Pavla).

Narodni park Niumi (4.940 ha) je postal tretja ramsarska lokaliteta v Gambiji.
Niumi je kompleks močvirnih tipov vzdolž dolge obale severnega dela reke Gambie. Razprostira se od obalnih do kopenskih močvirij, ki združuje pomembne hidrološke vrednote, varstvo pred poplavami, ponovna napolnitev podtalnice, utrditev obale in sedimentov ter zadrževanje hranil.
Rastlinstvo in živalstvo močno izstopa zaradi svojega obilja in prilagoditev na območje habitatnih tipov, ki jih najdemo znotraj tega območja.

Čad je imenoval »Plaine de Massenya« (2.526 ha) kot šesto močvirje mednarodne pomembnosti. S tem celotno območje države, ki je zavarovano v okviru Ramsarja, obsega 12.405,068 ha in je uvrščeno na drugo mesto, takoj za Kanado.

Območje leži v jugozahodnem predelu države. Gre za kopensko močvirje, ki tvori del jezerske kotline Čad in obsega sladkovodna barja, reke, vodotoke in potoke. Ima precejšnjo vlogo pri varstvu pred poplavami, zajemu sedimentov in obnovi podtalnice.
Različne ogrožene vrste, ki pritegnejo mnoge turiste so afriški slon, leopardi, nilski krokodil… Opaženih je bilo 386 vrst ptic, prav tako številne vrste rib zaradi nahajališča vegetacije kot so na primer trave vrste kostreba sp.
Najpomembnejše dejavnosti, ki omogočajo preživetje na tem območju so ribištvo, kmetijstvo in reja živine. Največje grožnje predstavljajo krčenje gozdov, visoka koncentracija živine, požiganje grmičevja, prekomerni ribolov, divji lov ter pomanjkanje tehničnega osebja, ki bi zagotovilo korektne vodstvene navade. V neposredni okolici pa območje ogrožajo predvsem raziskovalne dejavnosti nafte.
NGOs izvaja v območju razvojne projekte, izobraževanje krajevnih skupnosti s poudarkom na trajnostnem upravljanju njihovih virov ter popis trajnostnih energijskih virov.

Avstralska vlada je kot 65. močvirje mednarodne pomembnosti, imenovala »Paroo River Wetlands«.

Območje obsega 138.304 ha in je del narodnega parka v novem južnem Walesu. Paroo je zadnja prosto padajoča reka v kotlini Murray-Darling. Predel predstavlja tipe močvirja kot velika poplavljena jezera, z drevjem obdane potoke, stalne vire vode, lignum in canegrass močvirja ter arteške izvire. Območje je eno najpomembnejših močvirskih sistemov za vodne ptice vzhodne Avstralije. Zaščitene so številne ogrožene rastlinske in živalske vrste kot na primer značilne domače vrste ribje skupnosti.

Uzbekistan je dodal sistem jezer, Aydar Arnasay na seznam ramsarskih lokalitet.

Ornitološko zaščiteno območje se razprostira na 527.100 ha in je največji rezervoar v Uzbekistanu ter predstavnik sladkovodnih jezer. Leži v srednjem vodotoku reke Syrdarya in na namakanem masivu stepe Golodnaya in puščave Kyzyllum. Območje se nahaja na križpotju afro-evrazijske in osrednje azijske redne poti ptic in je središče za vodne ptice selivke in tiste, ki tu prezimijo. Opaženih je bilo čez 100 vrst.

Aydar Arnasay nudi tako življenjski prostor številnim ogroženim vrstam, kot so beloglava trdorepka Oxyura leucocephala, kodrasti pelikan Pelecanus crispus, rdečevrata gos Branta ruficollis, mala gos Anser erytropus, jezerec Haliaetus leucoryphus kot pomemben vir prehrane ter drstišče za različne vrste rib. Najbolj razširjeno rastlinstvo so združbe trstičja, slanica in tamarisk.

Akcijski načrt za ohranitev stabilnosti ekološkega stanja, 2008-2015, je že vzpostavljen.

Italijanska vlada je imenovala “Lagustelli di Percile” kot 51. močvirje mednarodne pomembnosti.

Območje obsega 256 ha in je v okviru območja SPA Natura 2000 ter regijskega naravnega parka. Razprostira se čez hribe rimskega podeželja in sestavlja dve zaprti Apeninski jezeri, Marraone, ki je manjše, premera 40 m in širše Marraone, imenovano tudi Fraturno, premera 118 m in globine 14 m ter njuno neposredno okolico.
Ti dve jezeri tvorita eno najzanimivejših območij kraškega izvora osrednje Italije, njuna okrogla morfologija pa dokazuje na njun izvor kot dolini.

Perujska vlada je imenovala 13. močvirje mednarodnega pomena, “Manglares de San Pedro de Vice”.

To močvirje, ki obsega 3.399 ha v severnem Peruju, je zadnji relikt mangrov južne Tihooceanske obale v Južni Ameriki in je sestavljeno iz dveh vrst mangrov, črne mangrove Avicennia germinans in bele mangrove Laguncularia racemosa.

Močvirja na vulkanskih tleh predstavljajo izredno lepoto in pomembnost

Imenovanje novih 11 ramsarskih lokalitet je Portugalski prineslo skupaj 28 močvirij mednarodne pomembnosti. Ležijo v srednjem Atlantiku, v samostojnem predelu Azorskega arhipelaga. Vključujejo jezera v kalderi, geotermalne izvire in bazene, gorsko šoto in druga močvirja, tipična za večino devetih otokov, ki sestavljajo arhipelag ter znameniti grebeni.

Na Svetovni dan mokrišč, 2. februarja, je mehiška vlada napovedala nove ramsarske lokalitete

V letošnjem letu je na Svetovni dan mokrišč, 2. februarja, mehiška vlada napovedala določitev 45 novih močvirij mednarodne pomembnosti. Osem novih lokalitet, je bilo dodanih na seznam 29. septembra 2008. Tako ima Mehika sedaj 97 ramsarskih lokalitet, s skupno površino 7.010.189 ha.

Imenovane so tri ramsarske lokalitete, ki jih je mehiška vlada naznanila že na Svetovni dan mokrišč, 2. februarja 2008.

Te so Humedales de Montaña La Kisst v Chiapas-u, Playa de Colola, plaža želv na Pacifiški obali v Michoacán-i ter El Estero La Manzanilla, pridelovalne mangrove na Jalisco obali.

Bosna in Hercegovina imenovala 3. ramsarsko lokaliteto

Vlada Bosne in Hercegovine je imenovala Livanjsko polje (45.868 ha) kot tretje močvirje mednarodnega pomena. Je največje kraško polje v Dinarsko kraškem predelu in morda celo največji periodično poplavljeni kraški teren na svetu.
Obsega sezonsko poplavljeno kmetijsko zemljišče in naplavljen gozd, sezonska močvirja in mlake, stalne vodotoke, kraške izvire in požiralnike ter največje območje šote na Balkanu. Skupaj z močvirji Save je najpomembnejše prezimovališče, gojišče in selitveno mesto, za vodne ptice in ptice roparice, v državi.

Kolumbijska vlada je imenovala že peto mokrišče mednarodnega pomena, visoko Andsko mesto med 3.300 in 4.850 m n.v., sredi gora.

Complejo de Humedales Laguna del Otún (6.579 ha) v področju Risaralde je kompleks močvirij, ki leži znotraj nacionalnega naravnega parka Los Nevados, v osrednjih Andih, v Kolumbiji. Vključuje lagune, barja in šoto, ki so med seboj povezani in vplivajo na ledenike in páramo rastlinstvo. Tu domuje 52 vrst ptic, od katerih so najbolj ranljive vodne vrste; belolična trdorepka Oxyura jamaicensis andina in ponirek vrste Podiceps occipitalis juninensis z zmanjšanimi populacijami in lokalno razširjenostjo v Kolumbiji – s tem so njihovi habitati podvrženi degradacijam, ki jih povzroča zlasti kmetijska in živinorejska širitev. Ogrožene vrste ptic so tudi kondor vrste Vultur gryphus, ptica vrste Hapalopsittaca fuertesi, znana tudi kot papiga Fuertes in ptica vrste Ognorhynchus icteriotis. Med pomembnimi rastlinskimi vrstami so nebinovka vrste Espeletia hartwegiana centroandina, iglavec vrste Podocarpus oleifolius ter gozd s prevladujočo vrsto Polylepis sericea, ki so posebno zaščiteni.

Pomembno močvirje zahodne sredozemske kotline

Ichkeul v Tuniziji je splošno znan, poleg Camargue v Franciji, Doňana v Španiji in El Kala v Alžiriji, kot eno izmed štirih pomembnejših močvirij zahodne sredozemske kotline. Na nacionalni ravni je Ichkeul narodni park v Tuniziji, na mednarodni ravni pa je prepoznan kot mesto svetovne dediščine, ramsarska lokaliteta ter MAB rezervat.
Za nedavne razvoje bi morali toplo čestitati tunizijskim oblastem in mednarodnim skupnostim za to pomembno in dolgo pričakovano delovanje za obnovitev prvotnih ekoloških stanj v Ichkeul-u.

Argentinska vlada je sporočila, da je imenovanje 17. ramsarske lokalitete v državi, prineslo območje, zavarovano s Konvencijo, veliko več kot 4 milijone ha.

Humedal Laguna Melincué (92.000 ha) je mnogovrsten rezervat v santafejski provinci. Laguna tvori močvirje regionalnega in kontinentalnega pomena, ki je zelo pomembna za tamkajšnje živeče vrste kot tudi za selitvene vrste. Območje je eno izmed dveh poplavnih močvirij, ki je zaščitilo zelo pomembno populacijo andskega plamenca (Phoenicopterus andinus). Ta vrsta velja za eno najredkejših od petih vrst plamencev najdenih na globalni ravni.

V rezervatu Réserve Communautaire du Lac Télé/Likouala-aux-Herbes v Kongu, ki je od leta 1998 uvrščen na seznam ramsarskih lokalitet, so ocenili, da je 125.000 redkih zahodnih nižinskih goril.

Raziskovalci, ki so izpeljali ocenitev za Wildlife Conservation Society so povedali, da je bil zadnji popis teh vrst goril leta 1980, takrat jih je bilo na tem območju le 100.000.
Nato so raziskovalci ocenili, da je bila takratna ocena napačna, saj naj bi jih bilo pol manj. Sedanja ocena pa predstavlja dvakratno od prejšnje.
Več si lahko preberete na: http://www.ens-newswire.com/ens/aug2008/2008-08-05-02.asp

Združene države Amerike so znano raziskovalno močvirje Olentangy, v zvezni državi Ohio imenovale kot 24. močvirje mednarodnega pomena.

Raziskovalni park rečnega močvirja (21 ha) je kompleks ustvarjenih in naravnih sladkovodnih rečnih močvirij, ki se nahajajo v univerzitetnem naselju Univerze v Ohiu, Columbus, v Ohiu. Močvirja vključujejo rečna, z drevesi prevladujoča močvirja, stalne reke, vodotoke, potoke ter sezonska in stalna barja. Je edinstvena kombinacija, saj zajema: - biološko raznoliko zbirko različnih močvirij in rečnih habitatov, ki so edinstveni in tipični za ta predel, - visoko kakovostno univerzitetno poučevanje in raziskovanje o podrobnostih o močvirjih, ekologiji in upravljanju, - je pomembno močvirje za ekoturizem in velik dosežek za mestno skupnost.

Ekvadorska vlada uspešno imenovala 13. mednarodno pomembno mokrišče 25. junija 2008.

Complejo Llanganati (30.355 ha) je kompleks lagun ledeniškega izvora, ki se nahaja med 2.960 m in 4.571 m n.v.. Napajajo ga reke in sezonske poplave, prav tako tudi močvirja ter razširjena šota povezana z različnimi tipi rastlinstva, ki mu dajejo posebne značilnosti. Je pomemben vodni vir za bližnja naseljena območja.

Na 32. seji odbora Svetovne dediščine, ki se je odvijala v Quebecu, Kanada, od 3. do 10. julija 2008 so na seznam Svetovne dediščine dodali dve naravni posebnosti, v okviru mokrišč mednarodnega pomena.

Predel svetovne dediščine »Saryarka«, ki sestoji iz stepe in jezera na severu Kazahstana (450.344 ha) obsega podobne značilnosti kot ramsarska lokaliteta »Tengis-Korgalzhyn«, jezerski sistem (353.341 ha). Slednja je ramsarska lokaliteta, ki je prvo imenovanje doživela leta 1976 s strani Sovjetske zveze, nedavno, maja 2007 pa jo je potrdil Kazahstan.
Predel svetovne dediščine »Socotra Archipelago« je obala Jemna in vključuje veliko manjšo ramsarsko lokaliteto na otoku Socotra, imenovana »Detwah Lagoon«.

Kolumbija imenovala del nacionalnega naravnega parka Chingaza, Sistema Lacustre de Chingaza, kot četrto močvirje mednarodnega pomena

Kolumbijska vlada je imenovala Sistema Lacustre de Chingaza (4,058 ha), del nacionalnega naravnega parka Chingaza v osrednjem višavju kot četrto močvirje mednarodnega pomena. Območje je kompleks lagun in močvirij, ki oskrbuje glavno mesto Bogoto z vodo. Nahaja se v severnih kolumbijskih Andih med 3.050 in 3.090 m n.v.. Ta predel ščiti enega najbolj vlažnih delov države in je središče izjemnega endemizma, saj nudi zavetišče več kot 400 vrstam rastlinam ter 500 vrstam žival. Nekatere izmed njih so ogrožene, nekatere pa še niso bile nikoli popolnoma identificirane.

Švedska okoljevarstvena agencija gostila 6. Evropsko ramsarsko srečanje

Švedska okoljevarstvena agencija je od 3.-7.maja 2008 v Stockholmu gostila 6. Evropsko ramsarsko srečanje. Ponujena je bila imenitna priložnost za aktivno razpravljanje o izzivih novega tisočletja za ohranitev močvirij, raziskavo operativnih postopkov Konvencije ter priprave na 10. srečanje Konference političnih strank (COP10), ki bo v Changwonu-u od 28.10. do 4.11.2008.

Prisotnih je bilo 109 udeležencev predstavljajoč 37 pogodbenic Evropske regije, 6 meddržavnih organizacij, 3 od petih ramsarskih meddržavnih partnerskih organizacij, 7 drugih organizacij in 2 povabljena ramsarska strokovnjaka.

Zasavica postala mokrišče mednarodnega pomena

Posebni naravni rezervat Zasavica (1,913 ha) spada v območje Mednarodno pomembnih ptic (IBA). Nahaja se na področju južne Vojvodine, na severu Mačve in južno od reke Save. Na tem območju prevladuje rečni ekosistem, ki ga sestavljata rečica Zasavica in njen pritok Batar, s skupno dolžino 33 km. V ekološkem nizu se izmenjujejo vodni in močvirnati ekosistemi z delčkom poplavnih travnikov in gozdov, ki so omogočili obstanek številnih in raznovrstnih živalskih in rastlinskih vrst, saj predstavljajo enega izmed zadnjih prvobitno ohranjenih rečnih rezervatov v Srbiji.

Razširjeno ramsarsko mesto Prostyr je postalo del mednarodnega ramsarskega mokrišča Stokhid-Pripyat-Prostyr.

Belorusko Ministrstvo za naravne vire in zaščito okolja je razširilo že obstoječo ramsarsko lokaliteto Prostyr (2005) iz 6800 ha na 9500 ha. Prostyr je postal del ekološko koherentne združbe močvirij, imenovane Stokhid-Pripyat-Prostyr, ki leži na meji med Belorusijo in Ukrajino. Odgovorni s strani Ramsar-ja so se dogovorili o skupnem sodelovanju.

Z najboljšimi željami ob Mednarodnem dnevu biološke raznolikosti, 22. Maja 2008, Anada Tiega, generalni sekretar Ramsarske konvencije o mokriščih.

Tema letošnjega dne biološke raznolikosti je "Biodiverziteta in agrikultura". Tudi ramsarska konvencija je podobno usmerjena v pomembnost primerne agrikulture z namenom vzdrževati ekološko noto svetovnih mokrišč in njim pripadajočim ekosistemom.

30. Maja 2008 je ZDA na seznam ramsarskih lokalitet dodala Francis Beidler Forest

Francis Beidler Forest , narodni park in pomembno območje za ptice, je zaščiten zaradi velikega števila ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Med njimi so močerad vrste Anbystoma cingulatum, več vrst netopirjev in kač ter številne vrste orhidej. Na tem območju so zabeležili prek 140 vrst ptic, zato je omenjena lokaliteta znana tudi kot BirdLIfe Important Bird Area (IBA).

Po razglasitvi 45. novih ramsarskih lokalitet na Svetovni dan mokrišč letovšnjega leta, bo mehika dodala na seznam še štiri nove: Bahia de San Quintin, La Tovara, Manglares de Nichupte in Parque Nacional cabo Pulmo. Skupno ima tako mehika že 86 ramsarskih mest.

Nizozemska fundacija Working Group on International Waderbird and Wetland Research (WIWO) je objavila izsledke popisa ptic na obalah Cameroon - a in Sanaga River.

Že obstoječe ornitološke podatke s tega območja so združili s tekočimi rezultati štetja ptic ter določili predele, ki bi lahko ustrezali kriterijem za imenovanje v močvirje mednarodnega pomena.

10. - 11. Maj 2008

Svetovni dan ptic selivk je ustanovila organizacija Migratory Waterbird Agreement (UNEP/AEWA) v sodelovanju z Convention on Migratory species (UNEP/CMS). Namenjen je globalni promociji ptic selivk in njihovi zaščiti.
Slogan letovšnjega Svetovnega dneva ptic selivk se glasi: PTICE SELIVKE - AMBASADORJI BIODIVERZITETE

Jezero Wular je največje sladkovodno jezero znotraj porečja reke Jhelum (Kashmir, Asia) in je bilo na listo ramsarskih mest vpisano že leta 1990. Vendar pa je v obdobju do danes bolj ali manj propadalo...
Organizacija Wetlands International - South Asia je za omenjeno jezero pripravila načrt upravljanja.

Jezero Wular igra pomembno vlogo pri hidrografiji doline Kashmir, saj deluje kot velika absorbcijska kotanja za višek vode ob poplavah. S pripadajočim močvirjem je na redni centralno - azijski poti pomemben habitat za ptice selivke, vzdržuje biodiverziteto, pomemben pa je tudi v ekonomskem in socialnem smislu, saj okoliškemu prebivalstvu omogoča ribolov. Zajezitev jezera v preteklosti je omogočila razrast iglavcev in nastanek visokogorskih pašnikov.

Na Svetovni dan mokrišč, 02. Februarja 2008, je Mehika proglasila 45 območij kot mokrišča mednarodnega pomena. V preteklih dveh tednih so 7 od teh mest uvrstili na ramsarsko listo.

Nigerijsko Ministrstvo za okolje bo 30. Aprila 2008 uvrstilo devet novih mokrišč na seznam ramsarskih mest.



Apoi Creek Forests, Baturiya Wetland, Dagona Sanctuary Lake, Foge Islands, Lower Kaduna - Middle Niger Floodplain, Maladumba Lake, Pandam and Wase Lakes ter Upper Orashi Forests.

Uvrstitev omenjenih lokalitet na ramsarsko listo je izrednega pomena z vidika ohranitve tamkajšnje flore in favne ter celotnega ekosistema.

Argenstinska vlada je imenovala novo mokrišče mednarodnega pomena, naravni rezervat Otamendi.

Naravni rezervat Otamendi se nahaja ob reki Parana v provinci Buenos Aires - a. Je biološko zelo raznoliko področje, saj se tu stikajo tri biogeografske regije in sicer Pastizal Pampeano, Espinal ter Delta e Islas del Parana. Tu najdemo mednarodno ogrožene vrste kot sta Porzana spiloptera ter Phoenicopterus chilensis. Endemske vrste na tem območju so med drugimi Limnoctites rectirostris, Spartonoica maluroides, Sporophila ruficollis in Sporophila palustris. Omenimo tudi nekatere vrste seslacev, ki so ogrožene predvsem zaradi lova, to so Myocastor coypus in Hydrochaeris hydrochaeris.

Rok prijave za delovno mesto finančnika je 21 April 2008

Uslužbenec za finance bo odgovoren za upravljanje s financami ramsarske konvencije, vzdrževanje pozitivnih odnosov z donatorji ter izdelovanje finančnih poročil državam pristopnicam ramsarske konvencije. Finančnik bo imel poglavitno vlogo pri učinkovitem upravljanju z denarnimi viri, tako z osnovnimi, kot s sredstvi posameznih projektov.

Kandidati naj svoje prijave oddajo na naslov: jobapplications@iucn.org, najkasneje do 21. Aprila 2008.

Avstralska vladna komisija je odobrila sredstva za nakup 11000 ML vode za posušeno močvirje Narran.

Avstralska ramsarska lokaliteta, jezero Narran, je v zadnjih devetih letih utrpelo hudo pomanjkanje vode. Izvire, ki napajajo omenjeno jezero, so v preteklosti izrabljali za namakanje kmetijskih površin. Avstralska vladna komisija je tako odobrila sredstva za nakup 11000 ML vode z namenom, da se ustvari 6 tednov trajajoča umetna poplava , ki bi omogočila ugodno gnezdenje naseljenih vodnih ptic.

30. Aprila 2008 bo Nigerija imenovala novo ramsarsko lokaliteto - del jezera Chad

Veliko ramsarsko mokrišče se nahaja na severovzhodu Nigerije in ga omejujejo Niger na severu, Chad na severovzhodu ter Cameroon na jugu. Obsega trajno sladkovodno močvirje, ki ga je v preteklosti poplavljalo jezero Chad, več rek z deltastimi izlivi ter preostali del jezera Chad. Slednji je veliko plitvo jezero, katerega velikost (površina) se je skozi zgodovino izrazito spreminjala. Prevladujoči vegetacijski tipi - travniki in grmičevje - skupaj z naplavinami in plavajočimi makrofiti so pomembni habitat za ptice selivke, vključno za ogroženo Marmorno raco.

7. Marca 2008 so se v mestecu Pretor sestali člani koordinacijskega odbora medmejnega parka Prespa Park s predstavniki organizacije Ramsar/MedWet

Medmejni park Prespa Park vključuje dve balkanski jezeri, ki si ju delijo Albanija, Nekdanja jugoslovanska Republika Makedonija ter Grčija. Sredstva za oskrbovanje parka izhajajo iz projekta GEF, pod okriljem UNDP, katerega poglavitni cilji so izboljšati ravnanje z ekosistemom, promovirati in dvigniti kvaliteto življenja lokalnih prebivalcev ter ojačati sodelovanje med omenjenimi sosednjimi državami.

Že sedma učna delavnica o ekologiji, obnavljanju in gospodarjenju z mangrovami bo potekala v Hollywoodu, na Floridi, od 2. do 5. marca 2009. Območje Projekta za restavratorstvo mangrov,veliko 500 h, je del West Lake Park-a. Na delavnicah bo poučeval tudi vodja omenjenega projekta, Roy R. Robin Lewis III.

Ob Svetovnem dnevu mokrišč, 20.02.2008, je madžarsko Ministrstvo za okolje in prostor razglasilo dve novi ramsarski lokaliteti; Borsodi-Mezoseg in Montag-Puszta.

Borsodi-Mezoseg, ramsarsko mesto št. 1745, je veliko alkalno močvirje na desnem bregu reke Tise in spada med zaščitena območja znotraj mreže Natura 2000. Je izjemnega pomena kot habitatno območje za ptice selivke, kot tudi v smislu ohranjanja ogoženih vrst ptic. Zahvaljujoč vodnemu renaturacijskemu projektu, ki je bil izvršen v preteklosti, se je znatno povečalo število vodnih ptic, pravtako je mokrišče pomembno tudi za druge živalske in rastlinske vrste. Ne smemo pa tudi mimo kulturnih vrednot; na tem območju se načrtno ohranja tradicionalno pastoralno življenje s povdarkom na kmetijstvu in živinoreji.

Tudi Slovenija se pridružuje praznovanju svetovnega dneva mokrišč. Na različnih lokacijah organizirajo pohode, čistilne akcije, predavanja, v šolah potekajo aktivnosti, ki so namenjene seznanjanju širšega prebivalstva z vitalno vlogo mokrišč za življenje vseh živih bitij.

Oktobra 2007 je Jemen oddal vlogo za pristop k mednarodni konvenciji o mokriščih. 8 februarja 2008 bo njegovo članstvo stopilo v veljavo. 158. pristopnica k Ramsarski konvenciji je za svojo prvo ramsarsko lokaliteto razglasila Laguno Detwah, ki se nahaja na severozahodnem delu otoka Socotra, 340 km južno v Indijskem oceanu.

2. februar je svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila leta 1971 v mestu Ramsar, na obalah Kaspijskega morja, podpisna konvencija o mokriščih. Mednarodni dan mokrišč bo leta 2008 potekal pod sloganom Zdrava mokrišča, zdravi ljudje.

Priprave na ta izjemen dan so v nekaterih deželah že v teku. Sekretariat Ramsarja je pripravil nekaj gradiva, ki vam je lahko v pomoč pri organizaciji aktivnosti na izbrano temo.

Delavnica bo potekala od 12. do 15. decembra 2007 v mestu Thesalloniki, v Grčiji. Namenjena je strokovnjakom varovanja mokrišč v javnem sektorju ter vsem organizacijam, ki so dejavne na tem področju.

Delavnico organizira Greek Biotope/Wetland Centre (EKBY) in poteka pod okriljem projekta INTEREG IIIC MedWet mreža informacij in znanja za trajnostno gospodarjenje mokrišč (Med Wet/CODDE). Več o delavnici si lahko preberete na: http://ramsar.org/wn/w.n.ekby_course_2007.pdf.

Na otoku Vilm je od 18. do 22. oktobra 2007 potekala delavnica na temo Upravljalski načrti za ramsarske lokalitete v osrednji, južni in vzhodni Evropi.

Ramsarska konvencija se vse bolj zaveda nujnosti kooperativnega upravljanja na področju vode-mokrišča-biodiverziteta-klimatske spremembe.

S klimatskimi spremembami se spopadajo med drugimi tudi številne podpisnice ramsarske konvencije. Pomembno vlogo mokrišč pri izvajanju blažilnih in prilagoditvenih ukrepov klimatskih sprememb priznava Ramsarska konvencija v sklepu VIII.3. V Sekretariatu Ramsarja želijo opozoriti na nekaj pomembnih publikacij in povezav na temo medsebojne povezanosti mokrišč, biodiverzitete in klimtskih sprememb:

Nagrada Ramsarja za ohranjanje mokrišč je namenjena v počastitev posameznikov, organizacij in vladnih služb širom sveta, ki s svojimi dejanji bistveno prispevajo k spodbujanju ohranjanja in preudarne rabe mokrišč. Nagrade bodo podeljene za vsako izmed treh kategorij: upravljanje, znanost in izobraževanje. Nominacije morajo doseči Sekretariat najkasneje do 31. januarja 2008.

Nagrade Ramsarja za ohranjanje mokrišč bodo tokrat podelili na 10. srečanju podpisnic Ramsarske konvencije, ki bo potekalo od oktobra do novembra 2008 v Republiki Koreji. Kot ponavadi bodo tudi tokrat podelili nagrade v vsaki izmed treh kategorij: upravljanje, znanost in izobraževanje. Vsi trije nagrajenci bodo poleg nagrade Ramsarja prejeli še posebno nagrado Evian, denarno nagrado v vrednosti 10.000 US $, ki jo bo tudi tokrat podarila Skupina Danone.

Številne države po svetu praznujejo 18. spetember za svetovni dan monitoringa voda (World Water Monitoring Day – WWMD).

Namen tega mednarodnega dogodka, ki ga skupaj organizirata Water Environment Federation (www.wef.org) in International Water Association (www.iwahq.org), je usmeriti pozornost javnosti na pomembno vlogo, ki jo svetovni držaljani širom sveta igramo pri zagotavljanju trajnostne zaloge čiste, uporabne vode. V okviru tega programa, ki se odvija vsako leto med 18. spetembrom in 18. oktobrom, potekajo v različnih deželah po svetu akcije monitoringa stanja lokalnih rek, potokov, jezer, morskih rokavov in ostalih vodnih teles.

Priročniki Ramsarja vsebujejo vse smernice, ki so bile sprejete na konferencah podpisnic, kot tudi veliko dodatnega gradiva.

CD-ROM vključuje vseh 17 priročnikov v Adobe PDF formatu, v angleški, francoski in španski verziji.
Na spletnih straneh Ramsarja so PDF teksti na voljo na: http://www.ramsar.org/lib/lib_handbooks2006_e.htm.
Če želite prejeti CD-ROM po pošti, ga lahko brezplačno naročite na naslov riera@ramsar.org, kjer navedete vaš poštni naslov in jezik, v katerem bi radi gradivo prejeli. Priročniki so namenjeni uspešni implementaciji ciljev Ramsarske konvencije.

Mokrišče The Fivebough & Tuckerbill v Avstraliji je bilo leta 2002 proglašeno za mokrišče mednarodnega pomena.

Tedaj so lokalna skupnost, industrija in vladne agencije oblikovale družbo Fivebough & Tuckerbill Wetlands, ki tako združuje različne ineterse Leeton skupnosti, in se lotile enega izmed najbolj zglednih primerov upravljanja, restavracije in oskrbe s turističnimi zmogljivostmi, kar jih lahko najdemo znotraj registra mokrišč mednarodnega pomena.

Spodbudno zgodbo o tem si lahko preberete na: http://www.ramsar.org/wn/w.n.australia_fivebough_award.htm.

Wetlands International je izdal brošuro z naslovom MOKRIŠČA, ZMANJŠEVANJE REVŠČINE IN RAZVOJ TRAJNOSTNEGA TURIZMA: možnosti in ovir.

Turizem je glavni vir prihodka za 83% držav v razvoju. Mokrišča, kot so obale, reke in jezera igrajo pri tem vitalno vlogo. Razvoj turizma se vse bolj obravnava kot rešitev za premostitev revščine na območjih mokrišč, vendar pa brošura pokaže na to, da turizem prinaša ne le priložnosti temveč tudi grožnje.